RAJ DOMA
Pod bodicami slasten plod
Iz kostanja pripravljamo različne slane in sladke jedi, najboljši je kuhan ali pečen, ki ga pojemo vročega; če ga nabiramo sami, upoštevajmo pravila, zlasti to, da ga lahko naberemo le dva kilograma na dan.
Odpri galerijo
Kostanj je eden najboljših jesenskih plodov. FOTO: Guliver/Getty Images
Sezona kostanja je pred nami: nabirali ga bomo po gozdovih, kupovali na tržnici ali v trgovinah in si morda privoščili merico pri uličnih prodajalcih v večjih mestih. Prijetno nas bo pogrel v hladnih jesenskih in zimskih večerih na sprehodu po mestu, žal pa tudi precej zarezal v denarnico, zlasti če je družba ali družina večja.
Seveda je najbolje, če ga naberemo sami, ta bo tudi najbolj teknil, ker bomo po sprehodu v gozdu gotovo lačni. Preden se odpravimo v gozd, preverimo svoje znanje o pravilih nabiranja gozdnih sadežev pri nas. To je dovoljeno tako rekoč v vseh gozdovih, vendar le za svojo uporabo, zakon določa, da lahko kostanja, podobno kot drugih gozdnih plodov, naberemo na dan največ dva kilograma. Izjema so gozdovi, ki so namenjeni pridelavi kostanja, tam nabiranje ni dovoljeno. Najbrž je odveč pripomniti, da je treba upoštevati gozdni bonton, ki med drugim veleva, da v gozdu ne kričimo, ne kolesarimo zunaj označenih poti, pazimo, da čim manj poškodujemo podrast, ne kurimo in ne odmetavamo cigaretnih ogorkov, ne nabiramo zaščitenih rastlin, če naštejemo le nekaj najpomembnejših pravil. Pri nabiranju kostanja pazimo, da se ne popikamo na ježicah, v katerih se skrivajo slastni plodovi. Ježico je najbolje razpreti s palico, če je še preveč zaprta, pa si pomagamo s čevljem, vendar ne pritisnemo preveč, da ne zmečkamo tudi plodov. Nabiramo le zdrave in čvrste ter preverimo, da nimajo morebiti luknjic, ki nakazujejo neljubega gosta, črva. Kostanj hranimo v hladnem prostoru, lahko v hladilniku ali kleti, čvrst bo ostal približno dva tedna, potem se začne sušiti. Če se nam zdi, da ni več najboljše kakovosti, ga namočimo v vodo, zdravi plodovi bodo potonili, piškavi in suhi bodo priplavali na površje.
Kostanj pečemo ali kuhamo, lahko pa ga uporabimo za pripravo različnih sladic in slanih jedi. Zmečkanega v pire lahko spravimo v zamrzovalnik. Kostanj je prijetno sladkastega okusa, ker vsebuje veliko ogljikovih hidratov, je nasiten; bogat je z minerali, zlasti s kalijem, kalcijem, fosforjem in magnezijem ter vitamini skupine B, vsebuje malo maščob in beljakovin. Uživamo samega ali v družbi jesenskih jedi, tradicionalno spada zraven kozarec mošta ali vina, lahko tudi grozdje. Okusna kombinacija, vendar si jo privoščimo v manjših količinah, da nam ne bo obležala v želodcu.
Seveda je najbolje, če ga naberemo sami, ta bo tudi najbolj teknil, ker bomo po sprehodu v gozdu gotovo lačni. Preden se odpravimo v gozd, preverimo svoje znanje o pravilih nabiranja gozdnih sadežev pri nas. To je dovoljeno tako rekoč v vseh gozdovih, vendar le za svojo uporabo, zakon določa, da lahko kostanja, podobno kot drugih gozdnih plodov, naberemo na dan največ dva kilograma. Izjema so gozdovi, ki so namenjeni pridelavi kostanja, tam nabiranje ni dovoljeno. Najbrž je odveč pripomniti, da je treba upoštevati gozdni bonton, ki med drugim veleva, da v gozdu ne kričimo, ne kolesarimo zunaj označenih poti, pazimo, da čim manj poškodujemo podrast, ne kurimo in ne odmetavamo cigaretnih ogorkov, ne nabiramo zaščitenih rastlin, če naštejemo le nekaj najpomembnejših pravil. Pri nabiranju kostanja pazimo, da se ne popikamo na ježicah, v katerih se skrivajo slastni plodovi. Ježico je najbolje razpreti s palico, če je še preveč zaprta, pa si pomagamo s čevljem, vendar ne pritisnemo preveč, da ne zmečkamo tudi plodov. Nabiramo le zdrave in čvrste ter preverimo, da nimajo morebiti luknjic, ki nakazujejo neljubega gosta, črva. Kostanj hranimo v hladnem prostoru, lahko v hladilniku ali kleti, čvrst bo ostal približno dva tedna, potem se začne sušiti. Če se nam zdi, da ni več najboljše kakovosti, ga namočimo v vodo, zdravi plodovi bodo potonili, piškavi in suhi bodo priplavali na površje.
Na ježicah se lahko popikamo. FOTO: Guliver/Getty Images
Kostanj pečemo ali kuhamo, lahko pa ga uporabimo za pripravo različnih sladic in slanih jedi. Zmečkanega v pire lahko spravimo v zamrzovalnik. Kostanj je prijetno sladkastega okusa, ker vsebuje veliko ogljikovih hidratov, je nasiten; bogat je z minerali, zlasti s kalijem, kalcijem, fosforjem in magnezijem ter vitamini skupine B, vsebuje malo maščob in beljakovin. Uživamo samega ali v družbi jesenskih jedi, tradicionalno spada zraven kozarec mošta ali vina, lahko tudi grozdje. Okusna kombinacija, vendar si jo privoščimo v manjših količinah, da nam ne bo obležala v želodcu.
