Podlesek pomeni slovo od poletja
Ob vstopu v meteorološko jesen si je vegetacija ob nekoliko zmernejših temperaturah zraka in padavinah ponekod rahlo opomogla. Na plan je pokukal jesenski podlesek. Pravijo, da ko podlesek zacveti, se poletje poslavlja. Čeprav so cvetovi na pogled podobni žafranu, je to druga vrsta rastline, ki ne cveti spomladi, tako kot žafrani ne jeseni. Jesenski podlesek je trajna čebulnica.
Gomolji so debeli, pokrivajo jih luskasti listi. Ko odmre, se iz popka ob njem razvije nov gomolj. Iz čebulice izraščajo suličasti listi, ki propadejo, preden rastlina zacveti. Iz od 10 do 20 cm velikega v zemljo vraščenega čebuljastega gomolja jeseni poganjajo rožnati do rahlo vijolični cvetovi, ki imajo podolgovato ovalne cvetne liste. Seme dozori pozno spomladi naslednje leto. Jesenski podlesek je žužkocvetka. Raste po vsej Sloveniji, prija mu vlažno rastišče.
Vsebuje kolhicin, ki je zelo strupen. Zanj so posebno občutljive mlade živali, najbolj je strupen za govedo, manj za drobnico in konje. Tudi s sušenjem rastline ostajajo strupene, zato moramo biti pazljivi pri spravilu sena. Jeseni ga živali na paši ne popasejo, ob pozni košnji pa moramo biti previdni, da ga ne obdržimo v zeleni krmi. Možnosti zastrupitve živali so velikokrat spomladi.
Poletna vodna bilanca slaba
Letošnja poletna vodna bilanca površinskega sloja tal je bila v izjemnem primanjkljaju, marsikje celo hujšem kot v letih 2003 in 2013. Tudi zadnje padavine niso povsod popravile stanja, čeprav so bili ponekod močnejši nalivi, lokalno je v zadnjem tednu padla večja količina padavin.
Po podatkih Arsa se je letošnji avgust uvrstil med sedem najtoplejših od leta 1961, še vedno pa je najtoplejši tisti v rekordno vročem poletju 2003. Ta mesec se od sedemdesetih let prejšnjega stoletja v povprečju ogreva. Letošnji je že osmi zapovrstjo s pozitivnim odklonom temperature. V tem tisočletju je bilo kar 16 avgustov s pozitivnim odklonom temperature od povprečja obdobja 1981–2010. Tudi po padavinski sliki je bil izjemen in se je v zadnjem letu uvrstil med deset mesecev s podpovprečno količino padavin, izjemi sta bili le november 2021 ter letošnji april. Na državni ravni je kazalnik višine padavin znašal okrog 58 odstotkov, kar uvršča avgust 2022 med enajst najbolj sušnih od leta 1961.
Na območjih, kjer so bile padavine obilnejše, so pozitivno vplivale na sušne razmere v površinskem sloju tal, medtem ko se stanje drugod ni bistveno spremenilo oziroma se je zaradi presežka izhlapele vode nad padavinami nekoliko poslabšalo. Po podatkih Sušomera ob prehodu v meteorološko jesen glede na 30-dnevno obdobje običajne razmere beležimo v Pomurju, Podravju ter na Bovškem in na Obali. Izrazito sušne razmere vztrajajo na delu Gorenjske in Koroškem. V večjem delu Slovenije vladajo zmerno sušne razmere.
Dolgotrajna suhost tal lahko povzroča težave pri vpijanju padavinske vode ob obilnejših padavinah. Presušena tla jo slabše vpijajo, saj dolgotrajnejša suhost povzroči zbitost tal in s tem manj zračnih žepov, ki se ob padavinah lahko zapolnijo z vodo. Poleg tega razpoke v tleh omogočijo hitrejše odtekanje vode s površja. Vendar se stanje lahko hitro popravi. Dovolj je že kakšen mesec z normalno ali rahlo nadpovprečno količino padavin, da se tla dodobra namočijo.
Dovolj je že kakšen mesec z normalno ali rahlo nadpovprečno količino padavin, da se tla dodobra namočijo.
To pomeni, da zadržujejo dovolj vode tudi v večjih medzrnskih prostorih, da jo korenine rastlin zlahka počrpajo. Žal je letos za mnoge kmetijske pridelke prepozno in škoda bo, ne glede na prihodnji razvoj vremena, znatna. Podariti je treba, da škode rastlinam letos ni povzročala samo presušenost tal, temveč tudi velika vročina. Tudi večina rek še ima male pretoke, posamezne reke predvsem v severnem delu države pa ohranjajo srednjo vodnatost. V severozahodnem delu Slovenije so nizkovodne razmere nekoliko milejše, v večjem delu države pa se nadaljujejo izrazite nizkovodne razmere.
Gobe, kje ste?
Tudi gobe potrebujejo vlago. Na gobarskih forumih so se v prvih dneh septembra začele pojavljati fotografije različnih gobanov, ki so bili nabrani predvsem na višje ležečih predelih po Sloveniji.
Letošnji avgust se je uvrstil med sedem najtoplejših od leta 1961.
Na nižje ležečih oziroma od suše presušenih rastiščih jih je še vedno malo, za kar sta zagotovo krivi suša in vročina, marsikatero spremembo pa je prineslo tudi čiščenje gozdov zaradi poseka, lubadarja, naravnih nesreč, saj se s tem uničijo miceliji. Seveda pa tudi ni nujno, da jih ljubiteljsko oko najde. Dejstvo je, da se v zadnjem času pojavljajo višje, na Jelovici, Pokljuki, Pohorju in v Karavankah, kjer je več vlage in sopare, ki sta za rast gob zelo pomembni. k
