Podutik: iz zlatega studenca so pili že Rimljani
V arheološki literaturi se izvir v Podutiku oziroma na območju nad Pržanom na zahodu Ljubljane večkrat omenja v zvezi z vodovodom, ki je napajal staro Emono. Čeprav je bilo v Emoni dovolj sveže vode, saj je imela vsaka hiša svoj vodnjak, so zaradi strateških ukrepov iskali dodatne vodne vire.
Na tem območju, torej v bližini Podutika oziroma nad Pržanom, se v neposredni povezavi z vodovodom omenja izvir Zlati studenec (tudi Slatek in Rimski vrelec), eden od virov severozahodnega emonskega vodovoda, ki je rimsko mesto oskrboval s svežo vodo,« preberemo v knjižici Potencialni vodni viri v urbanem okolju, kjer še posebno pozornost posvečajo vodarni Koseze.
V rimski Emoni so prebivalci kot vir pitne vode najprej uporabljali vodnjake in črpali podzemno vodo. Pozneje, v prvem stoletju našega štetja, so pripeljali vodovod in vodo v mesto iz izvira Slatek pri Kamni Gorici. Zajemali so jo tudi na območju Šišenskega hriba.
Vodovod so zgradili od izvira Slatek do izteka severnega pobočja Šišenskega hriba, od tam pa po severnem in vzhodnem robu Šišenskega hriba in Tivolskega vrha do zahodnih mestnih vrat. Od tam so jo vodili po svinčenih ceveh po mestu. Rimski vodovod iz Podutika je bil v rabi vse do leta 1737.
Dalje lahko v omenjeni knjižici preberemo, da je po mnenju arheologov, kljub obilici vode, v mesto pritekala po vodovodih, zaradi varnosti pa so uporabljali in vzdrževali tudi svoje vodnjake. Danes je večina vodnjakov in štirn opuščenih ali huje, veliko jih je zasutih z odpadki, tudi nevarnimi. Zavedati se moramo dragocenosti vseh vodnih virov in jih ustrezno varovati, čeprav danes kakovostna pitna voda v obilici priteče iz pipe.
Mnogi Ljubljančani obiskujejo najmočnejši izvir.
Kot možni izvir za napajanje stare Emone se omenja tudi izjemno kakovosten izvir ob ulici Pod hribom v Šiški v Ljubljani. Tako rekoč pod 429 m visokim Šišenskim hribom oziroma nekoliko nižjim Malim Rakovnikom privre ob ulici Pod hribom na dan kar sedem studencev. Tako pravijo domačini, ki so jim pred leti asfaltirali ulico, hkrati s tem pa so uredili odvodnjavanje odvečne vode, ki se zbira v hribu. Tako voda, predvsem ob dežju in po njem, prebivalcem tega dela Šiške že dlje ne povzroča več težav.
Mnogi Ljubljančani obiskujejo najmočnejši izvir, ki so ga hkrati s cesto uredili, zasadili cvetje in postavili celo klopi. Tudi s parkiranjem enega ali dveh vozil ne bo problemov, saj so urejevalci tega območja očitno mislili na to. Prav tako so namestili cev, iz katere priteka voda, ki naj bi bila po mnenju mnogih kar čudežna ali celo zdravilna.
Izvir nikoli ne presahne.
Tisti, ki redno hodijo k izviru v ulici Pod hribom, poročajo, da je voda izjemno čista, celo kristalna. Po preizkusu so ugotovili, da je ostala čista in pitna tudi po več mesecih, seveda če jo natočiš v primerne steklenice. Svoje so povedali tudi akvaristi. Pravijo, da jo že desetletja uspešno uporabljajo za najzahtevnejše in občutljive akvarijske ribe. »Zato je pravzaprav precej bolj čista kot vodovodna. Pa še mehka in kisla je,« dodajajo ljubitelji akvarijskih ribic.
