Podzemni trojček za ozimnico
Na vrhuncu poletja sejemo vrtnine, ki jih bomo pozno jeseni spravili v klet; repa, črna redkev in koleraba bodo popestrile zimske jedilnike, ko sveže zelenjave ne bo v obilju.
Odpri galerijo
Medtem ko vrtnarji pobirajo svež pridelek sočne in hrustljave kolerabice, je prav, da že pomislijo na setev podzemne kolerabe, ki jo bomo pobirali pozno jeseni in uživali še pozimi. Sejemo ali sadimo tudi druge vrtnine za jesensko in zimsko uporabo, med gomoljnicami in korenovkami omenimo črno redkev, katere sorodnico redkvico prav tako pobiramo poleti, ter repo, ki bo prav prišla tudi za kisanje. Naštete zelenjadnice so nedvomno obvezne za ozimnico.
Kolerabo običajno sejemo v vrstah, ki naj bodo razporejene na 40 centimetrov, ko rastline poženejo, pa jih v vrsti redčimo na 20 centimetrov, to počnemo postopoma, tako da ostanejo najmočnejše rastline. Lahko jo sejemo tudi povprek, vendar v tem primeru gredo težje obdelujemo in bomo imeli več težav s plevelom. Pri sosedih ni preveč izbirčna, saj se dobro razume z večino vrtnin, zlasti stročnicami, ne mara pa sorodnic, med katere spada tudi repa. Pobiramo jo pozno jeseni, ko gomolji dosežejo velikost približno 20 centimetrov v premeru.
Repo podobno kot kolerabo sejemo v vrsticah z razdaljo 40 centimetrov in posevek redčimo na 20 centimetrov med rastlinami. Dobri sosedje so prav tako stročnice, pa koristne cvetoče rastline, ognjič in žametnica, prija ji tudi družba solate in špinače. Nikar pa je ne sadimo v bližino križnic. Pridelek bomo pobirali šele novembra, lahko jo kisamo ali spravimo svežo v klet, najbolje v zasipnico. Če bo pognala mlado listje, ga svežega uporabimo v kuhinji.
Zadnja v trojčku za ozimnico je črna redkev, ki jo lahko sejemo nekoliko bolj skupaj, med vrsticami bo namreč dovolj dobrih 20 centimetrov, v vrsti pa okoli 15. Dobrih sosedov črne redkve je precej, lahko jo sejemo med grah, fižol, rdečo peso, paradižnik, bučke, špinačo, nikar pa skupaj s čebulo, kumarami, zeljem, cvetačo, brokolijem in drugimi kapusnicami. Pridelek pobiramo oktobra in novembra, ko gomolji v premeru dosežejo med pet in deset centimetri, spravimo prav tako v klet, najbolje v zasipnico.
Vse omenjene vrtnine sejemo neposredno na prosto ves julij in še avgust, vendar je najbolje pohiteti, saj utegne biti v visokem, vročem poletju premalo vlage za kalitev in rast.
Kolerabo običajno sejemo v vrstah, ki naj bodo razporejene na 40 centimetrov, ko rastline poženejo, pa jih v vrsti redčimo na 20 centimetrov, to počnemo postopoma, tako da ostanejo najmočnejše rastline. Lahko jo sejemo tudi povprek, vendar v tem primeru gredo težje obdelujemo in bomo imeli več težav s plevelom. Pri sosedih ni preveč izbirčna, saj se dobro razume z večino vrtnin, zlasti stročnicami, ne mara pa sorodnic, med katere spada tudi repa. Pobiramo jo pozno jeseni, ko gomolji dosežejo velikost približno 20 centimetrov v premeru.
Dobro bi bilo pohiteti s setvijo, saj utegne biti poleti premalo vlage.
Repo podobno kot kolerabo sejemo v vrsticah z razdaljo 40 centimetrov in posevek redčimo na 20 centimetrov med rastlinami. Dobri sosedje so prav tako stročnice, pa koristne cvetoče rastline, ognjič in žametnica, prija ji tudi družba solate in špinače. Nikar pa je ne sadimo v bližino križnic. Pridelek bomo pobirali šele novembra, lahko jo kisamo ali spravimo svežo v klet, najbolje v zasipnico. Če bo pognala mlado listje, ga svežega uporabimo v kuhinji.
Zadnja v trojčku za ozimnico je črna redkev, ki jo lahko sejemo nekoliko bolj skupaj, med vrsticami bo namreč dovolj dobrih 20 centimetrov, v vrsti pa okoli 15. Dobrih sosedov črne redkve je precej, lahko jo sejemo med grah, fižol, rdečo peso, paradižnik, bučke, špinačo, nikar pa skupaj s čebulo, kumarami, zeljem, cvetačo, brokolijem in drugimi kapusnicami. Pridelek pobiramo oktobra in novembra, ko gomolji v premeru dosežejo med pet in deset centimetri, spravimo prav tako v klet, najbolje v zasipnico.