ZOO LJUBLJANA
Poglejte te ljubke mladičke iz živalskega vrta (VIDEO)
Šimpanza Neža in Boris sta dobila mladička, ki so ga poimenovali Tai.
Odpri galerijo
Mama Neža in Tai. FOTO: Zoo Ljubljana
V ljubljanskem živalskem vrtu se veselijo podmladka. Januarja se je šimpanzoma Neži in Borisu skotil mladiček Tai.
{embed_foto_L50}922362{/embed_foto_L50Družinico tako zdaj sestavljajo 22-letna mama Neža, 33-letni oče Boris, njuna petletna Leona in še novorojeni Tai. Del širše družine sta tudi starosta Zoo Ljubljana 46-letna babica Mojca in 20-letna teta Nika.
}V Zoo Ljubljana so leta 2015 po priporočilih evropskega koordinatorja za šimpanze osnovali novo reproduktivno skupino s samico Nežo in samcem Borisom, ki pripadata zahodni podvrsti šimpanzov. »Samosvoja Neža se je hitro navezala na Borisa, ki je miren in ljubeč samec. Pri vzgoji Leone, ki je konec marca dopolnila pet let, sta se oba izkazala za odlična starša. Šimpanzi imajo v nasprotju z večino drugih živali daljše razmike med mladiči. Imajo jih na tri do pet let, saj so ob rojstvu popolnoma nebogljeni in potrebujejo daljšo in zahtevnejšo nego staršev. Neža s ponosom pokaže novi naraščaj oskrbnikom, ki tako lažje nadzirajo njeno počutje ter rast, napredek in zdravstveno stanje malčka, ki lepo napreduje in pridobiva težo,« so sporočili iz živalskega vrta.
Novega člana šimpanzje družine so poimenovali po nacionalnem parku na Slonokoščeni obali, kjer živijo zahodni šimpanzi − Tai. Malček večinoma spi v Nežinem naročju, kot se za novorojenca spodobi, in pri njej sesa mleko. Mame se refleksno močno drži za dlake na trebuhu, Neža pa ga podpira z dlanjo, da ne zdrsne iz njenega naročja. Sredi poletja bo že znal jahati na njenem hrbtu. Mami pomaga tudi Leona in bratca že nosi naokoli.
Novih družinskih članov pa so se sicer razveselili tudi pri grebenastih gekonih, črnih čopičarkah, kengurujih in surikatah. Obiskovalce prijazno vabijo na ogled in spoznavanje novih živalskih družin, hkrati pa prosijo za razumevanje, saj mlade družine potrebujejo nekaj več miru in počitka. Posebej neprimerni so trkanje na steklo, bujenje živali, uporaba bliskavice pri fotografiranju ter vsako hranjenje živali, saj je hrana neposredna nevarnost za prenos različnih okužb prek rok.
{embed_foto_L50}922362{/embed_foto_L50Družinico tako zdaj sestavljajo 22-letna mama Neža, 33-letni oče Boris, njuna petletna Leona in še novorojeni Tai. Del širše družine sta tudi starosta Zoo Ljubljana 46-letna babica Mojca in 20-letna teta Nika.
}V Zoo Ljubljana so leta 2015 po priporočilih evropskega koordinatorja za šimpanze osnovali novo reproduktivno skupino s samico Nežo in samcem Borisom, ki pripadata zahodni podvrsti šimpanzov. »Samosvoja Neža se je hitro navezala na Borisa, ki je miren in ljubeč samec. Pri vzgoji Leone, ki je konec marca dopolnila pet let, sta se oba izkazala za odlična starša. Šimpanzi imajo v nasprotju z večino drugih živali daljše razmike med mladiči. Imajo jih na tri do pet let, saj so ob rojstvu popolnoma nebogljeni in potrebujejo daljšo in zahtevnejšo nego staršev. Neža s ponosom pokaže novi naraščaj oskrbnikom, ki tako lažje nadzirajo njeno počutje ter rast, napredek in zdravstveno stanje malčka, ki lepo napreduje in pridobiva težo,« so sporočili iz živalskega vrta.
Novega člana šimpanzje družine so poimenovali po nacionalnem parku na Slonokoščeni obali, kjer živijo zahodni šimpanzi − Tai. Malček večinoma spi v Nežinem naročju, kot se za novorojenca spodobi, in pri njej sesa mleko. Mame se refleksno močno drži za dlake na trebuhu, Neža pa ga podpira z dlanjo, da ne zdrsne iz njenega naročja. Sredi poletja bo že znal jahati na njenem hrbtu. Mami pomaga tudi Leona in bratca že nosi naokoli.
Novih družinskih članov pa so se sicer razveselili tudi pri grebenastih gekonih, črnih čopičarkah, kengurujih in surikatah. Obiskovalce prijazno vabijo na ogled in spoznavanje novih živalskih družin, hkrati pa prosijo za razumevanje, saj mlade družine potrebujejo nekaj več miru in počitka. Posebej neprimerni so trkanje na steklo, bujenje živali, uporaba bliskavice pri fotografiranju ter vsako hranjenje živali, saj je hrana neposredna nevarnost za prenos različnih okužb prek rok.
