Poglejte v nebo: v noči na nedeljo nas čaka spektakularni meteorski dež
Vsako poletje, večji del julija in avgusta, lahko na nebu občudujemo povečano število utrinkov, imenujemo jih perzeidi, vrhunec pa dosežejo sredi avgusta, letos bo to v noči na nedeljo. Takrat bomo lahko opazili tudi do 150 utrinkov na uro! Letos bo meteorski roj še toliko lepši, saj ga ne bo kvarila svetloba polne lune. Pripravimo torej dolg seznam želja (ko na nebu opazimo utrinek, si je treba nekaj zaželeti in želja se bo izpolnila), toplo jopico, mehko odejo in teleskop ter se odpravimo nekam, kjer nam pogleda na nočno nebo ne bodo ovirali cestne in druge svetilke ter krošnje visokih dreves.
Meteorni roj, ki osvetljuje poletno nebo, se imenuje po ozvezdju Perzej, saj se zdi, kot da utrinki izvirajo od tam, čeprav ni tako. So namreč ostanki kometa Swift-Tuttle, dve imeni nosi zato, ker sta ga prvič opazila dva človeka, najprej Lewis A. Swift in tri dni pozneje še Horace Tuttle, ki ni vedel, da je komet že »odkrit«, zato so ga astronomi poimenovali po obeh. To se je zgodilo leta 1862, komet je bil z Zemlje ponovno viden leta 1992 in nato še tri leta pozneje, naslednjič pa naj bi ga bilo mogoče opaziti leta 2126, in to celo s prostim očesom.
Za teleskop potrebujemo dva tulca papirnatih brisačk, bralna očala, škarje, lepilni trak in po želji barvni samolepilni papir.
Na srečo na perzeide ni treba čakati tako dolgo. Da bi utrinke bolje videli, si pred odhodom na obalo ali bližnji hribček izdelamo teleskop. Zanj potrebujemo dva kartonasta tulca papirnatih brisačk, škarje, lepilni trak, samolepilni barvni papir in dve leči z bralnih očal. Leči, ki jih uporabljajo tisti, ki slabše vidijo na daleč, nista pravi, bralna očala pa lahko že za nekaj evrov kupimo v večini drogerij. Enega od tulcev po dolžini prerežemo, na eni strani nekoliko stisnemo in vstavimo v drugi tulec. Na zunanjo stran notranjega (prerezanega) tulca z lepilnim trakom pritrdimo lečo, in sicer tako, da je ukrivljeni del obrnjen navznoter. Drugo lečo pritrdimo na zunanjo stran drugega tulca, tokrat naj bo ukrivljeni del obrnjen navzven. Pri lepljenju pazimo, da z lepilnim trakom ne prekrijemo leče oziroma je prekrijemo čim manj. Teleskop po želji še okrasimo z barvnim samolepilnim papirjem ali različnimi oblikami, ki jih izrežemo iz njega, uporabimo pa ga tako, da oko naslonimo na lečo, ki smo jo pritrdili na notranji tulec. Sliko izostrimo tako, da ga nekoliko premaknemo noter ali ven, zato pri lepljenju pazimo, da ju ne zlepimo skupaj.
