Pogostejša spomladi

Leptospiroza se prenaša prek urina okuženih glodavcev, zato so pomemben vir okužbe za človeka tudi psi.
Fotografija: Večja možnost okužbe je pri lovskih psih in psih, ki so veliko v naravi. Foto: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Večja možnost okužbe je pri lovskih psih in psih, ki so veliko v naravi. Foto: Guliver/Getty Images

Ta nalezljiva kužna bolezen, ki jo povzroča bakterija Leprospira monocytogenes, spada med zoonoze, kar pomeni, da se z domačih in divjih živali prenaša na ljudi. Razširjena je po vsem svetu z izjemo polarnih območij in se pojavlja vse leto, je pa pogostejša spomladi, ko se poveča populacija miši, podgan in drugih glodavcev, ki so naravni rezervoar te bolezni.
 

Trdoživa bakterija


Ker se prenaša prek urina okuženih glodavcev, so pomemben vir okužbe za človeka tudi psi. Pogosteje prizadene lovske pse, prav tako tiste, ki radi »okušajo« svojo okolico in pijejo iz luž. Bakterija je namreč v okolju precej stabilna, še posebno v vodi ostane dolgo kužna.
 

Znaki okužbe


Klinični znaki okužbe pri psu so podobni kot pri človeku: žival je brez energije, ima povišano temperature in zavrača hrano. V napredovani obliki ima zelo temen urin.


Žival lahko pogosteje lula, tudi v stanovanju, kjer se ljudje lahko okužimo že samo s čiščenjem za njo. Inkubacijska doba je tako za živali kot za ljudi od deset do 14 dni. V primeru nezdravljenja bolezen pri živalih napreduje v odpoved jeter in ledvic ter hude nevrološke motnje, ki se končajo s smrtjo.
 

Vsakoletno cepljenje


Preventiva je pri človeku otežena, saj je naravni rezervoar bakterije nemogoče izkoreniniti. Pomembna preventiva lastnikov psov je njihovo redno cepljenje proti leptospirozi, ki pa je potrebno vsako leto, saj imunost traja le od osem do deset mesecev.


Cepivo žal ne zaščiti pred vsemi serotipi, je pa prilagojeno najpogostejšim v naši okolici. Treba je vedeti, da žival ni zaščitena že na dan cepljenja, saj imunski sistem za razvoj protiteles potrebuje od tri do štiri tedne. Ker se bolezen pri psih običajno pojavlja v spomladanskem obdobju, je priporočljivo cepljenje v jesenskih in zimskih mesecih, vendar raje ne istočasno s cepljenjem proti steklini.
 

Čim prej na veterino


Žival, ki se obnaša nenavadno, zavrača hrano in gibanje, čim prej odpeljemo k veterinarju, saj le hitro zdravljenje prepreči prenos okužbe na človeka. Veterinar vzame vzorce krvi in urina in ob sumu na leptospirozo vzorec urina takoj pošlje v analizo. Bakterija se prek urina namreč izloča zelo kratek čas.

Pravočasna terapija z antibiotiki, tekočinsko in drugo podporno terapijo prepreči večje poškodbe organov in bolezen bistveno skrajša. Pri psih, ki niso zdravljeni takoj, sledi akutna poškodba ledvic, ki lahko vodi v kronično obolenje in dosmrtno podporno terapijo.
 

Pozorni na spremembe


Če je naš pes veliko zunaj, pije iz luž in stoječih voda, rad ovohava in lovi glodavce, moramo ob njegovem nenavadnem obnašanju in najmanjšem sumu okužbe poleg obiska veterinarja poskrbeti tudi za svojo varnost. Na visoki temperaturi operemo pasje ležišče oziroma oblazinjena mesta očistimo s paro.


Plastična pasja ležišča očistimo z belilom. Če se žival ponečedi, si nadenemo rokavice in površino očistimo z belilom. Če se pes počuti slabo, ne dovolimo, da kogar koli liže po obrazu, roke si redno in temeljito umivamo z milom. Če veterinar posumi na okužbo z leptospirozo, spremljamo tudi sebe in preostale družinske člane, ob morebitnih gripi podobnih spremembah pa takoj obiščemo zdravnika.

*Urška Škufca je dr. vet. med.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije