Pokanje je za žival lahko usodno

Letošnje novo leto bomo pričakali bolj umirjeno, a nedvomno bo marsikje opolnoči, ob vstopu v 2021., nebo razsvetlil ognjemet, petarde pa bodo pokale že več dni prej. Ljudje za svoj lastni užitek pogosto zanemarimo škodo, ki jo s tem povzročamo živalim, svarijo strokovnjaki.

»Skoraj vsak drugi pes ima težave s prenašanjem ognjemetov ter poletnih neviht z grmenjem in bliskanjem,« pojasnjuje dr. sci. Zlata Čop, dr. vet. med., iz Vet klinike Lesce. »Nenadni hrup in bliskanje se pojavita brez opozorila, živali si tega ne znajo razlagati drugače kot grožnjo, pred katero morajo pobegniti. Psi in mačke imajo bolj razvit sluh, zato jih glasni zvoki še bolj vržejo iz tira.« Posledice takšne izpostavljenosti so lahko zelo hude, se strinja doc. dr. Darja Pavlin, dr. vet. med., s Klinike za kirurgijo in male živali na ljubljanski veterinarski fakulteti: »To so začasna ali trajna izguba sluha, tinitus ali zvonjenje v ušesih, fobije, panični napadi, stresni odziv organizma (zlasti mačke so dovzetne za številne bolezni, ki so posledica stresa, na primer vnetje mehurja), slepota, poškodbe. Nevarni so tudi mikrodelci, ki ostanejo po detonaciji: ob vdihu večje količine teh lahko pride do poslabšanja predobstoječih bolezni dihal.«

Pobeg iz domačega okolja je lahko za žival tudi usoden; med brezglavim tekom se lahko znajdejo pod avtomobilskimi kolesi, se porežejo, si poškodujejo okončine in se izgubijo. »Zgodilo se je tudi, da je lastnik vrgel petardo, pes pa je zmotno misli, da je namenjena njemu, in jo je poskušal ujeti ter se hudo poškodoval,« grozljivo izkušnjo zaupa dr. sci. Čopova in pristavlja, da živali zaradi izpostavljenosti stresu pogosto zbolijo, kar se pokaže tudi z bruhanjem in drisko. Nekatere tesnoba in strah spremljata nekaj dni, nekatere pa zaznamuje za vse življenje.
 

Zastremo okna, predvajamo glasbo

Nujno je preprečiti ali vsaj omiliti izpostavljenost pokanju ali bliskanju, nadaljuje dr. sci. Čopova: »Psa peljemo na sprehod podnevi in ga utrudimo. Potem ga zapremo v zaprt prostor, če ne biva z nami v hiši, v garažo ali predsobo. Zapremo in zastremo okna, prižgemo televizijo ali pa po radiu predvajamo pomirjujočo glasbo. Psa pocrkljamo z najljubšo hrano in kakšnim priboljškom ter igro. Omogočimo mu varno skrivališče, denimo pod posteljo, v kopalnici ... Jasno je, da smo ves čas ob njem, ob napadu panike bi se lahko namreč poškodoval in razdejal stanovanje.

Tudi mačke zapremo v notranjost in jim zagotovimo skrivališče, prav tako pomaga pomirjujoča glasba.« Pri nekaterih psih so lahko učinkoviti tudi ovratnice ali pršila s feromoni, priljubljeni so tudi široki trakovi, v katere psa povijemo. Poskusimo lahko tudi s t. i. desenzibilizacijo, a seveda veliko pred predvidenim pokanjem in bliskanjem: »Posnetke hrupa psu predvajamo najprej komajda slišno in glasnost počasi stopnjujemo prek več tednov. Morda se bo navadil in se odzval manj burno ob resničnem hrupu. Če nič ne pomaga, pa lahko veterinar predpiše pomirjevala.«

Pozorni smo tudi na počutje sobnih ptic, glodavcev, plazilcev: za nikogar nista nenadno pokanje in bliskanje prijetni, zato jih odstranimo od oken, jih zastremo in kletke delno pokrijemo z odejo ter živali dodamo steljo, da se lahko zakoplje na varno. Tudi konjem se ob takšni izpostavljenosti ne obeta nič dobrega, opozarja dr. Vesna Kadunc Kos, spec. za medicino konj, z ljubljanske Veterinarske klinike: »Najenostavneje je vzeti kos vate, ga posvaljkati in vstaviti v uho, vendar bo to za konja, ki tega ni vajen, hud stres, kajti ušes si večina konj po navadi ne pusti božati, še manj pa čistiti. Zaradi strahu, ki ga doživijo ob poku, poskušajo zbežati ne glede na ovire v bližini, pri čemer se lahko hudo poškodujejo, nevarni pa so tudi za okolico. Zgodilo se je, da je konj prenehal jesti, piti in se je tresel več kot 12 ur.« In kako jih lahko lastniki obvarujejo pred posledicami? »Nahranijo naj jih pred začetkom pokanja, zaprejo in zastrejo naj jim vsa okna in vrata v hlevu, v ušesa naj jim vstavijo vato, če so tega vajeni, prižgejo naj jim radio. Če so konji vedno zunaj, naj lastniki preverijo trdnost ograje in naj jim za družbo stojijo ob strani in jih tudi pridržijo, ko je najhuje. Obstajajo tudi primerna pomirjevala.«


In ne pozabimo, tudi gospodarske živali so čuteče in se na nepredvidene dogodke odzivajo s strahom in nagonsko, poudarja Marjan Kastelic, dr. vet. med., spec. med. ptic, malih sesalcev in plazilcev iz Veterinarske ambulante Buba: »Takšni dogodki povzročajo stres, ki ima lahko za posledico zmanjšanje proizvodnosti (manj mleka, jajc), abortuse, padec odpornosti in bolezni. Ob hujših vplivih se lahko živali zelo vznemirijo in poškodujejo ter celo zadušijo, ko se zatečejo na kup, lahko pa tudi pobegnejo, če niso primerno zaprte, in ogrozijo sebe in okolico. Zastrimo jim okna, prižgimo jim luč in radijski sprejemnik, na kar pa živali prej navadimo.«