PRAGOZNA POT
Pokukajte med mogočne bukve našega pragozda
Na Kočevskem so odprli Pragozdno pot Krokar; na dvokilometrski krožno speljani učni trasi premagate 150 metrov višine.
Odpri galerijo
Sledite tej oznaki. FOTO: Zavod za gozdove Slovenija
Po gozdovih se vijejo poti in stezice. Nekatera drevesa so označena in pripravljena na posek. Z obrobja jas pa se kot stražarji vzpenjajo lovske opazovalnice. Narava lahko daje vtis neokrnjenosti, celo divjosti, pa vendar tudi tu ljudje puščamo svoje sledi.
Z gozdovi gospodarimo, četudi v sozvočju z naravo, jih raziskujemo in v senci krošenj, kjer se nam zazdi, da smo pobegnili poblaznelemu ritmu in noriji vsakdanjega življenja, iščemo utrip z naravnim. In le kje lahko močneje začutimo naravo kot na Kočevskem, v naši najbolj pogozdeni regiji, kjer trčimo tudi ob magijo pradavnine.
Na območju je 74 hektarov in pol gozdov, tam utripa pradavna energija, ki jo žarčijo stoletni drevesni orjaki, kjer se prastaro prepleta z mladim in kjer veljajo le zakoni narave, ne tudi človeka. Tu se skriva eden naših najbolj neokrnjenih naravnih biserov, pragozd Krokar, kjer sekira nikoli ni pela in kamor človeška noga ne stopi. A četudi ne smemo v zavarovani pragozd, katerega neprecenljivo vrednost je leta 2017 prepoznal in zaščitil tudi Unesco, njegovo prvobitnost in klic davnine začutimo na novi Pragozdni poti Krokar, ki so jo odprli v teh dneh.
Pri raziskovanju v naravi smo vajeni slediti rdeče-belim markacijam. A ko nas pot z avtom pripelje do parkirišča pod Cerkom, ki je s 1192 metri najvišji vrh Borovške gore, nas po Pragozdni poti Krokar usmerjajo tri zelena drevesa pod streho templja, seveda na beli podlagi kroga (podoben je logotipu Unesca).
»Pot skozi gozdni rezervat Borovec obiskovalce popelje do roba pragozda Krokar, kjer lahko spoštljivo in brez vstopanja občudujejo mogočne bukove gozdove, rezultat tisočletnega nemotenega naravnega razvoja, na najvišji točki, vrhu Cerk, pa se odkriva razgled na obsežne gozdove Kočevskega,« so novo pridobitev opisali na Zavodu za gozdove Slovenije. Po učni poti, ki ne igra pomembne vloge le pri prenašanju znanja, ampak tudi pri razvoju turizma in ozaveščenem odnosu do našega naravnega okolja, sicer ne boste podirali rekorda v dolžini, a lahko s postanki in opazovanjem vseeno prijetno porabite ves dan. Pa tudi srčni utrip se bo nekoliko dvignil, saj je trasa, četudi dolga le približno dva kilometra, s 150 višinskimi metri razmeroma strma. Tisti, ki vam primanjkuje časa in se pri zanimivostih ne boste ustavljali, pa lahko pot prehodite v kakšni uri. Seveda ne pozabite na primerno pohodno obutev.
Pragozd Krokar je z gozdnim rezervatom Snežnik in še 76 različnimi območji v 12 evropskih državah vpisan na Unescov seznam kot dragocen ostanek evropskih starodavnih bukovih gozdov. To naše kraljestvo je namreč tisti kotiček, kjer je bukev preživela ledene dobe in se je z otoplitvijo razširila tudi drugam, ne le po našem ozemlju, gozdovi marsikje po Evropi nosijo genski pečat pragozda Krokar. Hkrati sredi izjemne rastlinske raznolikosti vrvi od življenja, od mikroorganizmov do velikih sesalcev, med redkimi in ogroženimi vrstami pa sta tu našla dom belohrbti detel in alpski kozliček.
Kočevsko je največje in najbolj gozdnato slovensko območje Nature 2000, ki po površini obsega nekaj več kot 100 kvadratnih kilometrov. Del tega lahko v bližini rezervata pragozd Krokar, največjega od štirih pragozdnih ostankov na Kočevskem v državni lasti, odkrivate na štirih učnih poteh. Ob najnovejši še po Borovški naravoslovni poti, Kočevski planinski poti in Orlovi poti.
Neokrnjeno okolje FOTO: Stane Pelc
Z gozdovi gospodarimo, četudi v sozvočju z naravo, jih raziskujemo in v senci krošenj, kjer se nam zazdi, da smo pobegnili poblaznelemu ritmu in noriji vsakdanjega življenja, iščemo utrip z naravnim. In le kje lahko močneje začutimo naravo kot na Kočevskem, v naši najbolj pogozdeni regiji, kjer trčimo tudi ob magijo pradavnine.
Na območju je 74 hektarov in pol gozdov, tam utripa pradavna energija, ki jo žarčijo stoletni drevesni orjaki, kjer se prastaro prepleta z mladim in kjer veljajo le zakoni narave, ne tudi človeka. Tu se skriva eden naših najbolj neokrnjenih naravnih biserov, pragozd Krokar, kjer sekira nikoli ni pela in kamor človeška noga ne stopi. A četudi ne smemo v zavarovani pragozd, katerega neprecenljivo vrednost je leta 2017 prepoznal in zaščitil tudi Unesco, njegovo prvobitnost in klic davnine začutimo na novi Pragozdni poti Krokar, ki so jo odprli v teh dneh.
Pri raziskovanju v naravi smo vajeni slediti rdeče-belim markacijam. A ko nas pot z avtom pripelje do parkirišča pod Cerkom, ki je s 1192 metri najvišji vrh Borovške gore, nas po Pragozdni poti Krokar usmerjajo tri zelena drevesa pod streho templja, seveda na beli podlagi kroga (podoben je logotipu Unesca).
Kjer se prastaro prepleta z mladim in kjer veljajo le zakoni narave.
»Pot skozi gozdni rezervat Borovec obiskovalce popelje do roba pragozda Krokar, kjer lahko spoštljivo in brez vstopanja občudujejo mogočne bukove gozdove, rezultat tisočletnega nemotenega naravnega razvoja, na najvišji točki, vrhu Cerk, pa se odkriva razgled na obsežne gozdove Kočevskega,« so novo pridobitev opisali na Zavodu za gozdove Slovenije. Po učni poti, ki ne igra pomembne vloge le pri prenašanju znanja, ampak tudi pri razvoju turizma in ozaveščenem odnosu do našega naravnega okolja, sicer ne boste podirali rekorda v dolžini, a lahko s postanki in opazovanjem vseeno prijetno porabite ves dan. Pa tudi srčni utrip se bo nekoliko dvignil, saj je trasa, četudi dolga le približno dva kilometra, s 150 višinskimi metri razmeroma strma. Tisti, ki vam primanjkuje časa in se pri zanimivostih ne boste ustavljali, pa lahko pot prehodite v kakšni uri. Seveda ne pozabite na primerno pohodno obutev.
V pragozdu Krokar sekira ne poje, tja človeška noga ne stopi.
Pragozd Krokar je z gozdnim rezervatom Snežnik in še 76 različnimi območji v 12 evropskih državah vpisan na Unescov seznam kot dragocen ostanek evropskih starodavnih bukovih gozdov. To naše kraljestvo je namreč tisti kotiček, kjer je bukev preživela ledene dobe in se je z otoplitvijo razširila tudi drugam, ne le po našem ozemlju, gozdovi marsikje po Evropi nosijo genski pečat pragozda Krokar. Hkrati sredi izjemne rastlinske raznolikosti vrvi od življenja, od mikroorganizmov do velikih sesalcev, med redkimi in ogroženimi vrstami pa sta tu našla dom belohrbti detel in alpski kozliček.
Kako do izhodišča?Do parkirišča pod Cirkom pridemo po prelazu Strma Reber – na prvem odcepu na levo, ko se pot iz Kočevske Reke proti Osilnici začne spuščati. Na glavni cesti so oznake za Firštov rep oz. Loško steno, nato pa se pot po gozdni makadamski cesti nadaljuje proti Čeferinovi koči. Pred zavojem do nje se začnejo oznake Pragozdne poti Krokar.
Kočevsko je največje in najbolj gozdnato slovensko območje Nature 2000, ki po površini obsega nekaj več kot 100 kvadratnih kilometrov. Del tega lahko v bližini rezervata pragozd Krokar, največjega od štirih pragozdnih ostankov na Kočevskem v državni lasti, odkrivate na štirih učnih poteh. Ob najnovejši še po Borovški naravoslovni poti, Kočevski planinski poti in Orlovi poti.
