Polaganje kotnih letev: po nekaj poskusih bomo dobili občutek
Ko nam je uspelo položiti laminat ali vinil na klik po kuhinji in hodniku stanovanja, se lotimo še pritrjevanja robnih oziroma zaključnih letev. Zdi se, da smo s polaganjem talne obloge večino naloge že opravili, pa v resnici ni tako.
Polaganje talnih oblog na klik je v resnici enostavno. Lahko smo bolj ali manj natančni, manjše napake pri vogalih in kotih nam ne bo nihče zameril. Režo bomo prekrili z robno letvijo. Vendar je polaganje zaključnih letev zelo zahtevno opravilo. Poglejmo, kako se tega lotimo.
Ravne in krive stene
Ne glede na vrsto talne obloge si pred nakupom kotnih letev dobro oglejmo, kako ravne so stene na stiku s tlemi. Plastične letve se bolje ovijajo in prilagajajo neravninam kot lesene, ki se sicer estetsko bolje prilegajo lesenemu parketu. Lesene letve, v nasprotju s splošnim prepričanjem, namreč zelo težko zvijamo in prilegamo neravni steni.
Pred nakupom letev moramo nujno prešteti notranje kote in zunanje vogale ter vse konce letev. Glede na popis kupimo notranje in zunanje kotne spojnike, nekaj veznih spojnikov in pa prešteto število končnikov. Običajno gre za male, plastične dodatke, ki so bolj ali manj natančno izdelani. Kotne letve so običajno dolge 2,5 metra, zato jih kupimo glede na preštete tekoče metre, a raje kakšno več.
Najlepše je, da se letev prilega po celotni steni, da ni veznih spojev, a vselej ne gre tako, saj imamo tudi večje sobe s stranico denimo tri metre. V tem primeru povežemo z vezno spojko dve letvi na najmanj vidni točki, denimo pod radiatorjem ali za omaro. Če na steni ni nič, letvi spojimo na sredini ali vsaj na tretjini. Če jo bomo podaljšali za deset centimetrov, ne bo lepo.
Vijačenje in lepljenje letev
Kotne letve lahko na steno vijačimo ali lepimo z lepilom za stavbno pohištvo ali z akrilnim kitom.
Lesene vijačimo tako, da najprej v letve, na določeni razdalji, navrtamo luknje z novim svedrom, ki jih tudi rahlo poglobimo, da bo glava vijaka lepo sedla v les in se izravnala z ravnino. Če želimo biti še bolj natančni in estetski, bomo za vijačenje uporabljali zlate vijake z zarezo, včasih žargonsko rečeno vijake z minus glavo. Vijak bomo seveda privili tako, da bo črtica oziroma utor za izvijač vzporeden z letnicami na letvi. Lesene letve vijačimo neposredno na steno.
Lesene se zelo težko prilagajajo neravnini.
Letev z luknjami položimo na steno in označimo točke, kjer bomo v steno navrtali luknje za vložke. Šestica bo dovolj velika. Zlasti v starih stanovanjih moramo biti pri vrtanju zelo previdni in nežni. Če le gre, vrtamo najprej brez kladiva, šele ko smo zvrtali denimo centimeter globoko, na vrtalnem stroju nastavimo na kladivo, s katerim bomo luknjo poglobili.
Plastične letve pritrjujemo na posebna pločevinasta držala, ki jih najprej pritrdimo na steno z vrtanjem in vijaki. Pri čemer moramo biti natančni, saj moramo pločevinasti pritrdilnik zelo natančno pritrditi na steno. Če ga bomo nastavili previsoko, se letev ne bo stikala s tlemi in ustvarili bomo režo. Temu pravimo, da je letev zazijala.
Pred nakupom letev si ogledamo, kako ravne so stene.
Letve, te ali one, seveda lahko tudi lepimo. Toda lepila za sušenje potrebujejo svoj čas, najhitrejša okoli 20 minut, kar pomeni, da moramo tako dolgo letev zlasti na neravno steno ob to pritisniti, z nekakšno utežjo. Kar je praviloma lažje reči kot narediti, saj se nam stvar običajno kar naprej izmika. Če je stena kolikor toliko ravna, je lepljenje s svežim lepilom zelo elegantno, saj ni treba vrtati.
