KITAJSKI KAPUS
Poletna setev za zimske vitamine
Sredi poletja sejemo kitajski kapus, ki ga bomo pobirali pozno jeseni; če ga hočemo vzgojiti iz sadik, jih obvezno sadimo s koreninsko grudo.
Odpri galerijo
Kitajski kapus naredi velike glave, zato potrebuje dovolj prostora. FOTO: Guliver/Getty Images
Še ena jesensko-zimska zelenjava, o kateri je treba govoriti sredi poletja, ko je čas za njeno setev, je kitajski kapus, ki mu pri nas bolj pogosto pravimo kitajsko zelje. Spada v družino križnic in je torej sorodnica zelja, brokolija, cvetače, ohrovta pa kolerabe, redkve in repe, s katero ga vežejo najbližje sorodstvene vezi. Kot lahko sklepamo že po imenu, rastlina izhaja iz Azije, kjer jo gojijo že 1500 let, pri nas pa komaj nekaj desetletij. Dovolj sicer, da se je na naših vrtovih dodobra uveljavila.
Da bi kitajski kapus dobro uspeval, je zelo pomembno, da upoštevamo kolobar, ki je zelo dolg. Sadimo ga na grede, kjer nobena od križnic ni rasla pet let. Dobri predhodni posevki so krompir, korenje, grah in stročji fižol. Najbolje mu denejo srednje težka, humusna tla, čeprav bo uspeval tudi v bolj peščeni prsti. Pri tem moramo vedeti, da ga bo treba bolj pogosto zalivati. Kitajski kapus slabo prenaša sušo, saj ima slabše razvit oziroma plitev koreninski sistem, zato ga je treba redno zalivati, vse dokler ne zraste do končne velikosti.
Sejemo ga v drugi polovici julija in v začetku avgusta, pobirali ga bomo po približno dveh mesecih. Tla pred setvijo le zrahljamo, ne prekopljemo, in pognojimo s kompostom. Sejemo običajno v vrste, med katerimi naj bo vsaj 30 centimetrov razmika, prav toliko naj bo med rastlinami v vrsti. Seveda lahko vzgojimo ali kupimo sadike; te obvezno sadimo s koreninsko grudo, sicer bodo slabše uspevale, lahko pa celo ne oblikujejo glav in pobegnejo v cvet. Če hočemo imeti svoje seme, kitajski kapus posejemo spomladi, počakamo, da zacveti, in poberemo semena.
Dobro se počuti v mešanih posevkih, najbolj mu prija družba stročnic, blitve, špinače, zelene in endivije, ne mara pa čebule. Pred škodljivci, najbolj ga ogroža bolhač, lahko pa tudi kapusova muha in gosenice kapusovega belina, ga ščitijo kapucinke, kamilice, koper, žajbelj in poprova meta.
Kitajski kapus razvije velike, podolgovate glave, listi so svetlo zeleni z bolj ali manj izrazitimi belimi rebri in žilami, ob robovih so običajno nakodrani. Uživamo presnega v svežih solatah, lahko tudi v juhah in omakah. Pobiramo ga jeseni in ga ne pustimo na vrtu čez zimo, če ga dobro skladiščimo, bo svežino ohranil več mesecev. Najbolje je, da ga zavijemo v časopisni papir in shranimo v hladno klet. Pobiramo ga v suhem vremenu, shranimo pa le trde in zdrave glave. Optimalna temperatura za skladiščenje je okoli ene stopinje.
Da bi kitajski kapus dobro uspeval, je zelo pomembno, da upoštevamo kolobar, ki je zelo dolg. Sadimo ga na grede, kjer nobena od križnic ni rasla pet let. Dobri predhodni posevki so krompir, korenje, grah in stročji fižol. Najbolje mu denejo srednje težka, humusna tla, čeprav bo uspeval tudi v bolj peščeni prsti. Pri tem moramo vedeti, da ga bo treba bolj pogosto zalivati. Kitajski kapus slabo prenaša sušo, saj ima slabše razvit oziroma plitev koreninski sistem, zato ga je treba redno zalivati, vse dokler ne zraste do končne velikosti.
Sejemo ga neposredno na prosto v drugi polovici julija in v prvi polovici avgusta.
Sejemo ga v drugi polovici julija in v začetku avgusta, pobirali ga bomo po približno dveh mesecih. Tla pred setvijo le zrahljamo, ne prekopljemo, in pognojimo s kompostom. Sejemo običajno v vrste, med katerimi naj bo vsaj 30 centimetrov razmika, prav toliko naj bo med rastlinami v vrsti. Seveda lahko vzgojimo ali kupimo sadike; te obvezno sadimo s koreninsko grudo, sicer bodo slabše uspevale, lahko pa celo ne oblikujejo glav in pobegnejo v cvet. Če hočemo imeti svoje seme, kitajski kapus posejemo spomladi, počakamo, da zacveti, in poberemo semena.
V zadnjih desetletjih se je uveljavil tudi na naših vrtovih in v kuhinji. FOTO: Guliver/Getty Images
Dobro se počuti v mešanih posevkih, najbolj mu prija družba stročnic, blitve, špinače, zelene in endivije, ne mara pa čebule. Pred škodljivci, najbolj ga ogroža bolhač, lahko pa tudi kapusova muha in gosenice kapusovega belina, ga ščitijo kapucinke, kamilice, koper, žajbelj in poprova meta.
Ima plitev koreninski sistem, zato ga je treba pogosto zalivati.
Kitajski kapus razvije velike, podolgovate glave, listi so svetlo zeleni z bolj ali manj izrazitimi belimi rebri in žilami, ob robovih so običajno nakodrani. Uživamo presnega v svežih solatah, lahko tudi v juhah in omakah. Pobiramo ga jeseni in ga ne pustimo na vrtu čez zimo, če ga dobro skladiščimo, bo svežino ohranil več mesecev. Najbolje je, da ga zavijemo v časopisni papir in shranimo v hladno klet. Pobiramo ga v suhem vremenu, shranimo pa le trde in zdrave glave. Optimalna temperatura za skladiščenje je okoli ene stopinje.
