PAJKI IN ŠKORPIJONI
Policijsko službo zamenjal za pajke in škorpijone
Ponovitev razstave nevarnih živalic v BTC, ki jo je lani predčasno prekinil covid-19.
Odpri galerijo
Sašo Čotar z brazilskim ptičjim pajkom Lasiodora parahybana FOTO: KLEMEN RAZINGER
Razstava pajkov in škorpijonov z vsega sveta, ki so jo v ljubljanskem BTC odprli 9. oktobra lani, nato pa jo po dobrem tednu zaradi pandemije covida-19 zaprli, je od 15. februarja znova odprta za javnost v Muzeju pajkovcev ArchnoTerra. Razstavljavec Sašo Čotar iz Radovljice se je namreč odločil, da bo svojih 68 vrst pajkov in 12 vrst škorpijonov, ki so bolj ali manj nevarni hišni ljubljenčki, poskusil javnosti v živo predstavljati vse do 15. maja.
Če ne bo novega zapiranja občinskih meja in muzejev z omejenim številom obiskovalcev, bo Čotarjeva zbirka na ogled od ponedeljka do sobote med 10. in 19. uro v visokem pritličju dvorane A 2, pri čemer pa velja omejitev na 10 oseb hkrati. Poleg tega je obvezna uporaba zaščitne obrazne maske. Ljubitelj nevarnih živalic, ki je tako v vlogi pobiralca vstopnine kot tudi strokovni vodja po razstavi, upa, da si bo velike pajke in nevarne škorpijone v muzeju lahko ogledalo čim več ljudi in da razstave ne bo prehitel morebitni tretji val epidemije.
V terarijih, ki jih je izdelal in s koreninami ter mahom opremil sam, so pod ključem varno spravljene tako največje vrste pajkov, pri čemer največji orjaški ptičji pajki iz tropskih gozdov z nogami vred merijo do 30 centimetrov v dolžino, kot zloglasne črne vdove ter bolj ali manj strupeni škorpijoni. Med slednjimi je najzanimivejši indijski rdeči škorpijon, ki je od vseh najbolj strupen in v določenih primerih za človeka tudi smrtno nevaren, če ne dobi protistrupa.
Enako je s črno vdovo iz Avstralije, ki jo prepoznamo po rdečem pasu na zadku, spada pa med tri najbolj smrtonosne pajke na svetu. Pri večini pajkov je najbolj zanimivo, da so nevarnejše samice, ki so od samcev lahko tudi nekajkrat večje. Njihov ugriz je praviloma precej močnejši kot pri samcih, saj so večje, samci nekaterih manjših vrst pa s strupniki niti ne morejo predreti človeške kože.
Čotarja, ki se s pajki in škorpijoni ljubiteljsko ukvarja že 20 let, od leta 2016 pa poklicno (prej je služboval kot policist), ni šavsnil še nobeden od njegovih nevarnih ljubljenčkov, a je opozoril, da je treba biti pri teh živalih bistveno bolj pozoren. Teh pač ne smeš jemati v roko kot nekatere razstavljene pajke, saj rejci ali ljubitelji teh živalic pri sebi nimajo protistrupov (ti so dragi in še rok trajanja je kratek), z njimi pa lahko praviloma pomagajo šele v tujini.
Da ne bi bilo nesreče, zato Čotar najnevarnejše pajke in škorpijone zapira v terarije z dvojnim steklom.
Med primerki pa ni nobenega domačega predstavnika, saj so za zbiratelje zaradi svoje majhnosti večinoma nezanimivi. Dolžina telesa najobilnejšega navadnega križevca namreč v dolžino ne presega dveh centimetrov, prav tako niso zanimive suhe južine, ki imajo sicer več centimetrov dolge noge, a je telo res drobno. Dovolj privlačni niso niti vrečasti pajki, čeprav njihovi redki ugrizi lahko povzročijo lokalno bolečino, a traja le nekaj ur. Podobno je s škorpijoni iz slovenske Istre. So le nekaj centimetrov veliki, njihov strup pa je blag.
Avstralska črna vdova z značilnim rdečim pasom na zadku je eden od treh najsmrtonosnejših pajkov na svetu. FOTO: ANDRAŽ MULJAVEC
Če ne bo novega zapiranja občinskih meja in muzejev z omejenim številom obiskovalcev, bo Čotarjeva zbirka na ogled od ponedeljka do sobote med 10. in 19. uro v visokem pritličju dvorane A 2, pri čemer pa velja omejitev na 10 oseb hkrati. Poleg tega je obvezna uporaba zaščitne obrazne maske. Ljubitelj nevarnih živalic, ki je tako v vlogi pobiralca vstopnine kot tudi strokovni vodja po razstavi, upa, da si bo velike pajke in nevarne škorpijone v muzeju lahko ogledalo čim več ljudi in da razstave ne bo prehitel morebitni tretji val epidemije.
Na ogled le (nevarni) velikani
V terarijih, ki jih je izdelal in s koreninami ter mahom opremil sam, so pod ključem varno spravljene tako največje vrste pajkov, pri čemer največji orjaški ptičji pajki iz tropskih gozdov z nogami vred merijo do 30 centimetrov v dolžino, kot zloglasne črne vdove ter bolj ali manj strupeni škorpijoni. Med slednjimi je najzanimivejši indijski rdeči škorpijon, ki je od vseh najbolj strupen in v določenih primerih za človeka tudi smrtno nevaren, če ne dobi protistrupa.
Enako je s črno vdovo iz Avstralije, ki jo prepoznamo po rdečem pasu na zadku, spada pa med tri najbolj smrtonosne pajke na svetu. Pri večini pajkov je najbolj zanimivo, da so nevarnejše samice, ki so od samcev lahko tudi nekajkrat večje. Njihov ugriz je praviloma precej močnejši kot pri samcih, saj so večje, samci nekaterih manjših vrst pa s strupniki niti ne morejo predreti človeške kože.
Zanimivosti o pajkih in škorpijonih
• Samice nekaterih ptičjih pajkov lahko živijo celo 25 let, samci pa po parjenju največ še kakšno leto, če ubežijo izbranki, ki jih sicer poje.
• Pajki in škorpijoni človeka ne vidijo kot plen. Napadejo le, če jih preveč dražiš, presenetiš ali stisneš v kot.
• Največji škorpijoni zrastejo do 20 centimetrov v dolžino.
• Nekateri pajki ob vznemirjenju odvržejo dlačice, ki povzročijo rahlo alergijsko reakcijo, še zlasti če pridejo v oči.
• Samice nekaterih ptičjih pajkov lahko živijo celo 25 let, samci pa po parjenju največ še kakšno leto, če ubežijo izbranki, ki jih sicer poje.
• Pajki in škorpijoni človeka ne vidijo kot plen. Napadejo le, če jih preveč dražiš, presenetiš ali stisneš v kot.
• Največji škorpijoni zrastejo do 20 centimetrov v dolžino.
• Nekateri pajki ob vznemirjenju odvržejo dlačice, ki povzročijo rahlo alergijsko reakcijo, še zlasti če pridejo v oči.
Čotarja, ki se s pajki in škorpijoni ljubiteljsko ukvarja že 20 let, od leta 2016 pa poklicno (prej je služboval kot policist), ni šavsnil še nobeden od njegovih nevarnih ljubljenčkov, a je opozoril, da je treba biti pri teh živalih bistveno bolj pozoren. Teh pač ne smeš jemati v roko kot nekatere razstavljene pajke, saj rejci ali ljubitelji teh živalic pri sebi nimajo protistrupov (ti so dragi in še rok trajanja je kratek), z njimi pa lahko praviloma pomagajo šele v tujini.
Da ne bi bilo nesreče, zato Čotar najnevarnejše pajke in škorpijone zapira v terarije z dvojnim steklom.
pajkov in škorpijonov je razstavljenih v BTC.
Med primerki pa ni nobenega domačega predstavnika, saj so za zbiratelje zaradi svoje majhnosti večinoma nezanimivi. Dolžina telesa najobilnejšega navadnega križevca namreč v dolžino ne presega dveh centimetrov, prav tako niso zanimive suhe južine, ki imajo sicer več centimetrov dolge noge, a je telo res drobno. Dovolj privlačni niso niti vrečasti pajki, čeprav njihovi redki ugrizi lahko povzročijo lokalno bolečino, a traja le nekaj ur. Podobno je s škorpijoni iz slovenske Istre. So le nekaj centimetrov veliki, njihov strup pa je blag.
