Polna shramba dobrot: najedli se bomo paprike, posebno pozornost zahteva paradižnik (FOTO)
Avgusta se poletje prevesi v drugo polovico in vrtički so polni pridelka, zlasti nas razveselijo plodovke. Pobiramo paprike, tudi manj pekoče sorte čilijev, če smo jih pravočasno prestavili na prosto, tudi kumare. Še posebno tiste, ki jih bomo vlagali, v tem primeru namreč ne čakamo, da dosežejo polno velikost, ampak jih poberemo manjše, takšne so tudi veliko slajše, in ljubitelji te nizkokalorične dobrote jih pogosto zobajo kar samostojno, morda s kakšno pomako. Avgusta dozori tudi večina sort stročjega fižola, nizki gre počasi h koncu, pobiramo ga, ko so stroki še mladi in zrnje ni pretrdo. Nasprotno velja za grah in fižol, ki ga bomo izluščili. Oba pobiramo, ko so stroki napeti in lahko semena zatipamo. Tudi bučk sta avgusta običajno polni greda in shramba, zato le poiščimo kakšen recept, kako jih zamrzniti, vložiti ali kako drugače pripraviti, da bodo počakale do mesecev, ko sveže zelenjave ne bo na pretek.
Redno režemo špinačo in blitvo, tudi rukolo in dišavnice, še posebno baziliko.
Odlični so tudi bučkini cvetovi, ki jih lahko polnimo na različne načine, denimo z zeliščno skuto, rikoto, ki ji dodamo poljubne dodatke, ali pa jih »prazne« zgolj ocvremo ali spaniramo. Preden cvet odnesemo z vrta, dobro poglejmo, ali se v njem morda ne skriva kakšna čebela. Te jih imajo tudi zelo rade. Še dobro, brez njihove pomoči pri opraševanju namreč pridelka ne bi bilo. Da bi s tem, ko odrežemo cvet, vplivali na manjši pridelek, pa ni strahu. Iz cvetov, ki nastanejo na tankih pecljih, ploda namreč ne bo, bučke zrastejo iz odebeljenega dela, cvet pa se kmalu posuši in odpade. Cvetovom, pod katerimi zraste plod, pravimo ženski, tem, ki svojo funkcijo opravijo, ko je ženski cvet oprašen in ga lahko mirne volje uporabimo v kuhinji, pa pravimo moški cvet.
Občutljivi paradižnik
Avgusta ne gre brez paradižnika, tudi tega je ob pravilni skrbi in ustreznih vremenskih razmerah obilo, zato se ga le naužijmo, nič ni slajšega od domačega paradižnika, ne glede na sorto. Je pa paradižnik ena najbolj občutljivih plodovk. V času zorenja mu ne ustrezata prevelika suša in pripeka, saj se lahko začno listi hitro sušiti, plodovi pa so manjši, še bolj pa trpi v prekomerni vlagi.
V bolj mokrih poletjih ali na območjih, ki jih pogosto prekriva megla, bo začel paradižnik temneti.
V bolj mokrih poletjih ali na območjih, ki jih pogosto prekriva megla, bo začel temneti. Najprej bomo temne lise opazili na listih in steblu, nato se bodo razširile na plod. Gre za paradižnikovo plesen, ki je za rastlino usodna. Obstajajo nasveti o škropljenju z različnimi domačimi ali kupljenimi pripravki, na žalost pa zares pomagalo ne bo nič. Da bi bil paradižnik manj dovzeten za plesen, pa tudi druge bolezni in škodljivce, je treba skrbeti že prej, in sicer z dovajanjem kalcija. Tega vsebujejo specializirana gnojila, namenjena prav paradižniku, ki vsebujejo tudi precej dušika, tudi tega ta rastlina prav tako potrebuje, da ga nima dovolj, pa bomo opazili po vedno večjem številu rumenih listov, ki se bodo kmalu posušili in odpadli. Odvečne liste, zlasti na spodnjem delu rastline, odstranimo kar sami. Tako bodo plodovi hitreje dozoreli, ker se listi ne bodo dotikali vlažnih ali mokrih tal, pa bo manj tudi možnosti, da se na njih razvije plesen. Manj košat paradižnik je obenem bolj zračen, kar prav tako zmanjša možnost za nastanek plesni.
Avgusta seveda ne pozabimo tudi na vse preostale zelenjadnice, ki se bohotijo na vrtičku. Redno režemo špinačo in blitvo, tudi rukolo in dišavnice, zlasti baziliko. Bolj ko jih bomo rezali, bolj bodo rasle. Če ne vemo, kaj z njimi, jih spravimo za zimo, iz bazilike in tudi rukole denimo naredimo pesto, blitvo in špinačo pa zamrznemo.
