Polžji ples: z jezikom objedajo mlade dele rastlin, na starejših pa izjedajo luknje
Obilje vlage v zadnjih dneh je idealno za razvoj polžev. Običajno jih je več po mili zimi in vlažni pomladi, saj je za njihov razvoj ključna vlažnost tal. Zanje so najugodnejše temperature med 12 in 22 °C in od 20- do 30-odstotna vlažnost zemlje. V času neugodnih vremenskih razmer se umaknejo globlje v tla ali si poiščejo zavetje v raznih zavetiščih. V suhem vremenu so aktivni ponoči, v deževnem pa tudi podnevi. Večjo škodo na rastlinah na vrtovih in njivah povzročajo zlasti v senčnih in vlažnih legah.
Polži spadajo med mehkužce. Večina jih ima spiralno hišico, v kateri je drobovnjak z vpotegljivo nogo s sluznimi žlezami, ki izločajo sluz.
Zelo zamudno je ročno odstranjevanje polžev, delno pomaga sajenje rastlin, ki jih ne marajo, od kapucinke in ognjiča do čebule, česna in timijana.
Na začetku noge je glava s tipalnicami. Polži z jezikom strgajo ali objedajo mlade, sočne dele rastlin, na starejših pa izjedajo luknje. Pogosto jih onesnažijo tudi z iztrebki in sluzjo. Poškodbe povzročijo manjšo kakovost in količino pridelka. V ustih imajo s hrustancem ojačan jezik, na katerem je strgača, s katero strgajo hrano. Gospodarsko pomembni škodljivci gojenih in samoniklih rastlin so predvsem polži brez hišic, ki jih uvrščamo v družino lazarjev in slinarjev. Na vrtovih in drugih površinah opravljajo tudi pomembno nalogo, saj pojedo tudi ostanke razkrajajočih se rastlin oziroma poginulih živali ter so hrana mnogim živalim.
Za osnovno varstvo pred polži je pomembno, da odstranjujemo oziroma uničujemo plevele ter da redno kosimo površine v neposredni bližini. Zelo zamudno je ročno odstranjevanje polžev, delno pomaga sajenje rastlin, ki jih ne marajo, kot so vrtna črnika, kalifornijski mak, kapucinke, ognjič, grobeljnik pa tudi čebula, česen, timijan, žajbelj, rožmarin in pelin. Lahko si pomagamo tudi z naravnimi sovražniki, kot so race, gosi in kokoši. Za zatiranje polžev so v Sloveniji registrirane tudi prehranske vabe. Kot naravne vabe lahko nastavimo kupe pokošene trave, vlažne krpe ali časopisni papir, ostanke rastlin ali na krhlje narezan krompir. Nekateri pravijo, da pomaga tudi vkopan lonček piva, kjer se lahko polži utopijo. V lonček, ki ga zakopljemo, lahko natresemo tudi grobo mleto koruzno moko. Lahko pa jim tudi mehansko preprečimo dostop: okoli gredic nasujemo material, ki ga bodo težje preplezali, na primer jajčne lupine, žagovino, kameno moko, oster pesek, borove iglice, kavno usedlino.
Prihaja čas borovnic
Polži so zadovoljni tudi z gobami, začenja se sezona jurčkov, lisičk, golobic in drugih prvih poletnih gob. Veselje ob najdeni gobi zmoti dejstvo, da je skoraj vsako že delno pomalical polž.
Borovnica uspeva v iglastih in zakisanih listnatih gozdovih, najdemo jih tudi na barjanskih resavah.
Prihaja čas prvih gozdnih borovnic in jagod. Navadno borovnico (Vaccinium myrtillus) poznamo tudi pod imenom gozdna borovnica ali črnica, ima pa tudi nekaj ljudskih imen, kot so črna jagoda, borovje ali risnica. Borovnica je do 60 cm visok polgrm z zelenimi vejami. Mlade so zelene, prav tako listi, ki so jajčasti in drobno nazobčani. Cvet je zelenkast do rdečkast, velik od 4 do 5 mm. Cveti od aprila do avgusta, cvetovi so posamezni. Oprašujejo jih čmrlji. Plod je temno modra jagoda, ki je v notranjosti rdeča, velika od 5 do 8 mm, dozori julija in avgusta. Pri nas raste skoraj povsod: uspeva v iglastih gozdovih in zakisanih listnatih gozdovih, najdemo jih tudi na barjanskih resavah, ne uspeva pa na apnenčastih tleh. Zapiski o uporabi plodov borovnice segajo že v 12. in 16. stoletje, v tradicionalni medicini jo uporabljajo že tisoč let za zdravljenje driske, griže in skorbuta. Nabiranje borovnic je zelo priljubljeno, še posebno za pripravo različnih dobrot.
Črni čolni, težki, polni
Poslovili smo se od nadpovprečno namočene in normalno tople pomladi. Po deževnem maju so si v prvi junijski dekadi neugodni vremenski dogodki kar sledili, mešala so se sončna obdobja s pogostimi padavinami v obliki ploh in neviht, ponekod so se razbesnela neurja z močnim vetrom in točo. Junij je sicer običajno mesec s povečano nevihtno aktivnostjo. Nestabilno vreme je motilo poljska dela, ponekod so utrpeli škodo zaradi neurij in točnih dogodkov. Zaradi pogostih padavin površinska vodna bilanca v zadnjem mesecu povsod po Sloveniji znova kaže povprečno ali nadpovprečno namočenost površinskega sloja tal. Presežki nad običajnimi vrednostmi so največji na jugovzhodu, najbližje običajnemu stanju pa je vodna bilanca na Goriškem, Notranjskem in Bovškem.
