Pomagajmo prostoživečim mucam

Mnogi jim pravijo potepuške, a v resnici so prostoživeče. In če nimajo uradnega lastnika, še ne pomeni, da morajo biti prepuščene na milost in nemilost narave in sveta, ampak da smo njihovi skrbniki pravzaprav vsi, ki jih srečujemo. Problematika prostoživečih mačk je v Sloveniji izjemno pereča, pravzaprav iz leta v leto hujša, saj se ne odločamo dovolj pogosto za sterilizacijo in kastracijo, tako se redno kotijo novi in novi mladiči.

Njihovo življenje je še bolj neprizanesljivo z nastopom zime, saj jim je takrat še težje najti toplo in varno zavetje, tudi hrane je veliko manj, energije za preživetje potrebujejo veliko več, kožušček pa jim ni v veliko pomoč, ko se je treba zavarovati pred nizkimi temperaturami. Kako lahko pomagamo prostoživečim mucam? Če tako zelo radi postavljamo ptičje hišice, zakaj se ne bi lotili še mačjih zavetišč! Potrebujemo le nekaj lesa, za silo zadostuje tudi trši karton; mačji dom ne sme biti prevelik, da lahko žival s svojo telesno toploto, ki jo oddaja, hitreje ogreje prostor. Ta naj stoji na varnem mestu, dostopen naj bo mačkam, ne pa drugim živalim, zlasti ne psom. Mačji dom podložimo s slamo, izogibamo pa se časopisu, brisačam in odejam, ki se hitro napijejo vlage in tako nikakor ne pripomorejo k ogrevanju. Steljo občasno pregledamo in po potrebi zamenjamo oziroma ji dodamo nekaj nove slame. Zakon prepoveduje hranjenje prostoživečih živali na javnih površinah, kar pa ne pomeni, da jim ne smemo ponuditi vode in hrane na svojem lastnem zemljišču. Če imamo možnost, jim poleg varnega zavetja nastavimo tudi posodice s kalorično hrano, s katero bodo lažje prebrodile zimo; primernejši so suhi briketi kakor mokra hrana, ki lahko zmrzne, tudi vodo zato pogosto preverjamo in menjamo.


Pozor, preden sedemo v avtomobil in se odpeljemo, preverimo, ali si kakšna muca ni izbrala ravno našega vozila za počitek na toplem. Zato vsakokrat, preden se kam odpravimo, glasno potrkamo po pokrovu motorja in tako napodimo morebiti spečo muco ter ji damo priložnost za pobeg.