Pomagajmo soncu, da nas ogreje

Jutri bomo uživali v najdaljšem dnevu letošnjega leta. Poletni solsticij je že od nekdaj veljal za prav poseben dan oziroma noč, če smo natančni. Kresni noči so naši predniki pripisovali prav posebno moč, takrat naj bi oživeli vile, čarovnice in druga mitična bitja, menda lahko na kresno noč nenadoma razumemo živalsko govorico, vse, kar je treba, je, da si v čevelj nasujemo praprotovo seme, izvemo prihodnost ali celo najdemo zaklad.

Vraža, ki so ji nekoč verjela neporočena dekleta, pa se glasi: Sprehodi se do najbližjega potoka, zazri se vanj in ugledala boš svojega bodočega moža. Vredno poizkusiti, če se na kresno noč znajdete v bližini potoka. Tudi sicer naj bi imela voda po ljudskem izročilu čudežno moč ter tistim, ki bi se v tem čarobnem času v njej okopali, prinesla zdravje in lepoto. Nekoč so kurili kresove, saj je v tem času godoval Kresnik, slovanski bog ognja in neviht.

Pri nas se je tradicija kresov sčasoma prenesla na predvečer praznika dela, a starodavni običaj in malo mistike si lahko vseeno pričaramo kar na domačem vrtu ali balkonu. Če žaru odstranimo pokrov in rešetko, lahko v njem varno zakurimo ogenj, podoben manjšemu kresu, ter na njem popečemo penice, kakšno hrenovko ali kos zelenjave.

Za romantično vzdušje okoli prostora za druženje obesimo prazne steklenice, v katere damo manjše led-lučke na vrvici, najbolje takšne, ki delujejo na baterije. Prav bodo prišle tudi vrtne bakle ter sveče vseh mogočih velikosti in oblik. Ogenj, ki ga prižgemo na kresno noč, naj bi namreč pomagal soncu ohraniti in pomnožiti njegovo moč. Slednje bi bilo letos ob precej kislem začetku poletja še kako dobrodošlo.


Kresne noči pa niso častili le Slovani. Tudi v Veliki Britaniji že od 13. stoletja prižigajo kresove, plešejo okoli njih ter se zabavajo, drugi običaji pa se nekoliko razlikujejo med Anglijo, Škotsko in Walesom. Praznovanje so priseljenci zanesli celo čez Atlantik. V newyorškem Centralnem parku se denimo vsako leto zbere med 3000 in 5000 ljudi, večina švedskih potomcev, kjer postavijo visok drog, ga okrasijo z barvnimi trakovi, cvetjem in listjem ter plešejo okoli njega.

V skandinavskih deželah je poletni solsticij namreč pomemben dan, ki so ga nekoč ljudje z veseljem pričakovali v upanju, da bo sonce pridobilo moč ter ogrelo polja. Hiše običajno okrasijo z zelenjem, saj verjamejo, da jim bo to prineslo srečo in zdravje ter obvarovalo tako njih kot živino. Poletni solsticij s plesom in petjem zaznamujejo celo v Indiji in Iranu.