Pomagajmo živalim preživeti zimo

Največja skrb na zimskem vrtu gre gotovo pticam. Postavimo jim ptičje hišice in skrbimo, da je v njih vedno dovolj hrane. Pri tem ornitologi poudarjajo, da z vidika ohranjanja ptic ta pomoč ni potrebna, seveda pa je lepo, ko imamo pogled na živalce, ki se vsakodnevno vračajo v krmilnico, zlasti je to zanimivo za otroke. Privabimo jih lahko tudi s plodovi, ki jih pustimo na plodovitih grmovnicah, na primer na šipku, malinah in robidah, bezgu, ognjenem trnu, pa tudi posušeno grozdje na brajdi jim gre v slast. Pri postavljanju krmilnice oziroma hišice imejmo v mislih domače ali sosedove mačke, ki bi utegnile pernate gostje izbrati za plen. Zato naj bo krmilnica postavljena tako, da mačka ne bo mogla do nje.


Zatočišče lahko pripravimo tudi drugim živalim, na primer ježem, ki so tudi dobrodošli gostje v vrtu, saj se hranijo z različnimi škodljivci, lovijo denimo bramorje, polže, miši, ogrce pa tudi gosenice. Zato jim naredimo bivališče v varnem kotu vrta, lahko je to le manjši kup vej in listja, na nekem vrtu pa sem nekoč videla pravo leseno hišico, ki jo je vrtnar sam izdelal za svoje bodičaste goste. Ježi so se v hiški, v kateri je bilo postlano z listjem in vejami, zadrževali tako pozimi kot poleti. Ne pozabimo niti na majhne prebivalce, ki jih na vrtu skoraj ne opazimo, pa so prav tako izjemno pomembni del ekosistema. To so žuželke, na primer pikapolonice, tančičarice, ose, čmrlji, strigalice, bogomolke, ki jih poleti privabljamo z zasaditvijo ustreznih rastlin, zavetje pa bodo poiskale tudi v lesenih ograjah, med preklami za fižol, v ogrodju kompostnika in podobno. Z malo truda naredimo žuželčji hotel, sestavljen iz votlih bambusovih vej ali navrtanih vej, ki jih z žico ali vrvico povežemo skupaj, žuželčje hiše pa lahko tudi kupimo v vrtnarskih trgovinah. V tem zavetju se bodo pozimi in poleti naselile pikapolonice, divje čebele, strigalice in druge žuželke.


Poskrbimo tudi za podzemne prebivalce vrta, deževnike, ki neutrudno skrbijo za kakovost prsti na gredah, saj organsko maso, s katero se prehranjujejo, spreminjajo v hrano za rastline. Deževniki so aktivni pozno v jesen in zimo, dokler je zemlja zanje dovolj topla, potem pa otrpnejo in počakajo na otoplitev. Da bi proces ohlajanja upočasnili in podaljšali čas, ko deževniki delajo, grede na debelo pokrijemo z zastirko, ta je tudi sicer koristna za zemljo, saj jo ščiti pred mrazom in drugimi vremenskimi nevšečnostmi. Alenka Kociper