VRT
Pomagamo jim s palicami in vrvicami
Visoke vrtnine, ki jih gojimo na vrtu, praviloma potrebujejo oporo; nekatere se okoli nje ovijejo same, drugim pomagamo tako, da jih privežemo.
Odpri galerijo
Letošnja pomlad je zaradi hladnega vremena nekoliko zavrla delo na vrtu. Kljub temu po mnogih gredicah že bujno raste, pred nami pa je obdobje, ko se bo sadilo in sejalo največ. Visoke vrtnine za nemoteno rast potrebujejo oporo, ki jo lahko pripravimo na različne načine. Grah, ki smo ga najbrž že posejali in ni prav visok, se bo najbolje ovijal in vzpenjal okoli razvejanega šibja.
Oporo potrebujejo med drugim še visoki fižol in kumare, oboje se ovija, ter paradižnik, ki ga je h kolu treba privezati. Najbolj uporabne za oporo so različne palice oziroma koli, pravimo pa jim tudi prekle, ki so lahko naravne, iz palic, ki jih najdemo v gozdu, lahko so bambusove, ki jih kupimo v vrtnarskih trgovinah, tudi plastične in kovinske. Za visoki fižol naj bodo visoke vsaj tri metre, za paradižnik pa seveda manj, odvisno od tega, kako visoka je sorta.
Paradižnik praviloma sadimo v ravnih vrstah, medtem ko visoki fižol omogoča precej svobode pri oblikovanju. Palice lahko prav tako postavimo v vrsto, lahko pa jih po tri ali več postavimo v piramido, ki jo na vrhu povežemo. Takšna postavitev je lahko izjemno atraktivna, saj vemo, da fižol prelepo cveti. Tudi za palice, ki jih postavimo v vrsto, je bolje, če jih po dve in dve nagnemo skupaj in povežemo, saj se bo fižol tako bolj bohotno razraščal. Med palicami naj bo pol metra razmika, ob vsako pa posejemo tri ali štiri fižolova zrna.
Tako za fižol kot za paradižnik velja pravilo, da oporo postavimo pred sajenjem oziroma sejanjem, saj bi z nameščanjem kolov, ko rastline že rastejo, lahko poškodovali korenine. Oporo plezajočim rastlinam daje tudi mreža, okoli katere se bodo ovijali na primer kumare ali fižol. Uporabimo lahko kovinsko gradbeno mrežo, ki jo postavimo pokonci in dobro pritrdimo, lahko jo zbijemo skupaj iz lesenih letev ali kupimo posebno mrežo, ki jo napnemo med kole.
Kumare in fižol se bodo ovijali tudi okoli navpično napeljanih vrvic. Iz lesenih palic naredimo okvir, tako da dve pokončni palici zgoraj povežemo s podolžno palico. Vrvice napeljemo iz zgornje palice do tal in jih zatlačimo v zemljo.
Oporo potrebujejo med drugim še visoki fižol in kumare, oboje se ovija, ter paradižnik, ki ga je h kolu treba privezati. Najbolj uporabne za oporo so različne palice oziroma koli, pravimo pa jim tudi prekle, ki so lahko naravne, iz palic, ki jih najdemo v gozdu, lahko so bambusove, ki jih kupimo v vrtnarskih trgovinah, tudi plastične in kovinske. Za visoki fižol naj bodo visoke vsaj tri metre, za paradižnik pa seveda manj, odvisno od tega, kako visoka je sorta.
Paradižnik praviloma sadimo v ravnih vrstah, medtem ko visoki fižol omogoča precej svobode pri oblikovanju. Palice lahko prav tako postavimo v vrsto, lahko pa jih po tri ali več postavimo v piramido, ki jo na vrhu povežemo. Takšna postavitev je lahko izjemno atraktivna, saj vemo, da fižol prelepo cveti. Tudi za palice, ki jih postavimo v vrsto, je bolje, če jih po dve in dve nagnemo skupaj in povežemo, saj se bo fižol tako bolj bohotno razraščal. Med palicami naj bo pol metra razmika, ob vsako pa posejemo tri ali štiri fižolova zrna.
Vse bolj priljubljene so bambusove palice, ki jih kupimo v vrtnariji.
Tako za fižol kot za paradižnik velja pravilo, da oporo postavimo pred sajenjem oziroma sejanjem, saj bi z nameščanjem kolov, ko rastline že rastejo, lahko poškodovali korenine. Oporo plezajočim rastlinam daje tudi mreža, okoli katere se bodo ovijali na primer kumare ali fižol. Uporabimo lahko kovinsko gradbeno mrežo, ki jo postavimo pokonci in dobro pritrdimo, lahko jo zbijemo skupaj iz lesenih letev ali kupimo posebno mrežo, ki jo napnemo med kole.
Kumare in fižol se bodo ovijali tudi okoli navpično napeljanih vrvic. Iz lesenih palic naredimo okvir, tako da dve pokončni palici zgoraj povežemo s podolžno palico. Vrvice napeljemo iz zgornje palice do tal in jih zatlačimo v zemljo.