Pomembna so tudi tla

Ko se odločamo, s katerimi okrasnimi rastlinami bi popestrili vrt, ni pomembno le to, kaj nam je všeč, upoštevati je treba tudi razmere, ki jim jih lahko omogočimo, ter jih temu primerno izbrati, sicer nas ne bodo dolgo razveseljevale. Poleg tega, ali imajo rade svetlobo, nekatere rastline imajo raje neposredno sončno svetlobo, druge senco, tretje nekaj vmes, je dobro vedeti tudi, kakšno zemljo imamo na gredicah.

Pri nas so najpogostejša peščena, ilovnata, glinena in šotna tla, precej je tudi tako imenovanih kamnitih, kar ne pomeni, da so povsem iz kamna, ampak da je v takšnih tleh veliko kamnov. Peščena prst zelo dobro prepušča vodo, imajo jo rade tiste rastline, ki ne potrebujejo veliko vlage, v njih je tudi manj hranilnih snovi kot v drugih, a so zelo zračna. Ustrezajo perunikam, črnooki suzani, ruskemu in navadnemu žajblju ter homulicam.
Ilovnata tla so popolno nasprotje.

Dobro zadržujejo vlago, a se v sušnih obdobjih tudi zelo hitro izsušijo in postanejo trda, rada tudi razpokajo in so izjemno revna s hranilnimi snovmi. Kljub temu obstajajo okrasne rastline, ki jim takšna podlaga povsem ustreza. To so denimo hortenzije, hibiskusi, potonike, nekatere sorte azalej, forzicije, šmarnice, volčji bob in rudbekije. Vse od naštetih bodo uspevale tudi v glinenih tleh, ki so zelo podobna ilovnatim – dobro zadržujejo vlago, so težka in zbita in ne prav zračna.



Ob močnih ali dolgotrajnih padavinah voda na njih dobesedno zastaja, zato je za taka tla dobro izbrati rastline, ki jih najdemo ob tolmunih in jezerih, denimo šaš in preostale okrasne trave. V kamnitih tleh bodo uspevale rastline s plitvimi koreninami, saj globokega in razvejanega koreninskega sistema ne bodo mogle razviti zaradi kamnov, ki bodo ovirali njihovo rast.

Kamnita tla v kombinaciji s sončno lego bodo odlična za vse vrste sukulent in sredozemskih rastlin, denimo sivke. Šotna tla, čeprav mnogi menijo, da so zelo rodovitna, pravzaprav ne vsebujejo veliko hranilnih snovi, čeprav so polna razgrajenih organskih snovi. Zaradi tega spadajo med tla s kislim pH-jem, kar mnogim rastlinam ne ustreza. Ustrezajo pa nekaterim sortam azalej in rododendronov, tudi rudbekijam, nekaterim praprotim in kamelijam.



V ilovnatih tleh in na senčni legi bodo najbolje uspevale hoste, žajbelj, navadno kresničevje, heliopsis, bergenije, šmarnice in maslenice, na soncu pa virginijska nebina, monarde, potonike, hibiskusi, forzicije, volčji bob in rudbekije, medtem ko imajo hortenzije in azaleje najraje polsenčno lego. V peščena tla in senco nasadimo orlice, ostrožnik, rman, tudi maslenice in naprstec, na sončno lego pa črnooko suzano, perunike, homulice in žajbelj, čeprav bodo vse od naštetih lepo uspevale tudi v polsenčni legi.

Šotna tla in senčna lega so primerna kombinacija za azaleje in večino praproti, medtem ko kamelijam bolj ustreza veliko sonca, rododendronom pa polsenčna lega. Večina rastlin, ki rastejo v kamnitih tleh, izvirajo z vročih in suhih območij, zato so vajene sonca, tudi v polsenci jim ne bo hudega, izogibamo se le povsem senčnih leg.