GOSPODINJSKI APARATI
Pomivalni stroj med prvimi
Večina gospodinjskih aparatov, brez katerih si danes ne znamo predstavljati življenja, je svojo podobo dobila v začetku 20. stoletja, nekatere pa so poznali že veliko prej.
Odpri galerijo
Prvi so bili na ročni pogon. FOTO: Scyther5/Getty Images
Dandanes v glavnem ne razmišljamo pretirano o tem, kako bomo hrano obdržali čim dlje svežo, kako si bomo skuhali kavo, pripravili smuti in pogreli večerjo. Za vse to obstajajo naprave in aparati, ki močno olajšajo delo, kako zelo, običajno ugotovimo šele takrat, ko se katera od njih pokvari. A še pred dobrim stoletjem vsega tega ni bilo in ljudje so se morali znajti drugače.
Večina gospodinjskih aparatov je začela podobo, kot jo poznamo, dobivati v začetku 20. stoletja. Nekaj hladilniku podobnega sicer obstaja že stoletja, saj so morali ljudje najti način, kako hrano čim dlje obdržati svežo, a za predhodnika modernega hladilnika velja tako imenovana ledena omara. Gre za kovinsko omarico, ki je imela tudi notranje stene obložene s kositru podobno kovino, vanjo pa so uporabniki poleg hrane in pijače položili ogromen kos ledu, ki je skrbel, da je notranjost ostala hladna.
Leta 1915 je na trg prišel električni hladilnik, ki je deloval po enakem načelu, kot delujejo hladilniki danes. Težava je bila, da so uporabljali zelo strupene pline in veliko ljudi se je zaradi njih zastrupilo in tudi umrlo. Okrog leta 1944 so začeli uporabljati freon, plin, ki še danes skrbi, da hladilnik deluje, v tistem času so na trg poslali tudi prve hladilnike s prednjimi vrati, in od takrat se kaj dosti ni več spremenilo.
Kar nekaj let prej, 1860., pa so začeli uporabljati predhodnik današnjega avtomata za kuhanje kave. Šlo je za tako imenovani perkolator, ki kavo skuha tako, da vrela voda kroži preko zrn, dokler ne dosežemo želene jakosti napitka. Perkolatorji so bili v uporabi do dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko so jih nadomestili vakuumski avtomati, nato pa so okrog leta 1970 na trg poslali avtomat za filter kavo, ki je v uporabi še danes.
Trenutno najbolj priljubljeni avtomati na kapsule so luč sveta ugledali šele po letu 2000. Tudi pomivalne stroje ljudje uporabljajo presenetljivo dolgo, in sicer od okrog leta 1890. Takrat so seveda delovali na ročni pogon, avtomatski so se v kuhinjah začeli pojavljati okrog leta 1920, skupaj z vodovodom, pomivalni stroji, kot jih poznamo danes, z vrtljivimi šobami in košarami za posodo, pa so se pojavili ob koncu druge svetovne vojne.
Presenetljivo hitro, okrog leta 1890, so ljudje začeli uporabljati tudi grelnik vode, ne tistega, ki ga postavimo na štedilnik, temveč samostojnega, ki se ga priključi v električno vtičnico. Dobro desetletje pozneje se je pojavil plinski štedilnik, njegova električna različica pa šele tri desetletja pozneje. Leta 1909 so prodali prvi opekač kruha, deset let pozneje sta se mu pridružila še sokovnik in blender.
Med najnovejše izume spada mikrovalovna pečica, ki je bila patentirana leta 1945, devet let pozneje so prvo tudi prodali. Izumil jo je Percey Spencer, in sicer povsem po naključju. Med upravljanjem enega od magnetronov, je ugotovil, da se mu je čokoladica, ki jo je imel v žepu, stopila in kmalu je ugotovil, da se je to zgodilo zaradi mikrovalov. Prve mikrovalovne pečice so bile veliko večje kot sodobne, visoke so bile kar 180 centimetrov. Vrhunec priljubljenosti so doživele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, navdušenje nad njimi pa zadnja leta vztrajno upada.
Večina gospodinjskih aparatov je začela podobo, kot jo poznamo, dobivati v začetku 20. stoletja. Nekaj hladilniku podobnega sicer obstaja že stoletja, saj so morali ljudje najti način, kako hrano čim dlje obdržati svežo, a za predhodnika modernega hladilnika velja tako imenovana ledena omara. Gre za kovinsko omarico, ki je imela tudi notranje stene obložene s kositru podobno kovino, vanjo pa so uporabniki poleg hrane in pijače položili ogromen kos ledu, ki je skrbel, da je notranjost ostala hladna.
Vrhunec priljubljenosti so mikrovalovne pečice doživele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. FOTO: Thinkstock
Kar nekaj let prej, 1860., pa so začeli uporabljati predhodnik današnjega avtomata za kuhanje kave. Šlo je za tako imenovani perkolator, ki kavo skuha tako, da vrela voda kroži preko zrn, dokler ne dosežemo želene jakosti napitka. Perkolatorji so bili v uporabi do dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko so jih nadomestili vakuumski avtomati, nato pa so okrog leta 1970 na trg poslali avtomat za filter kavo, ki je v uporabi še danes.
Med najnovejše izume spada mikrovalovna pečica, ki je bila patentirana leta 1945, devet let pozneje so prvo tudi prodali.
Trenutno najbolj priljubljeni avtomati na kapsule so luč sveta ugledali šele po letu 2000. Tudi pomivalne stroje ljudje uporabljajo presenetljivo dolgo, in sicer od okrog leta 1890. Takrat so seveda delovali na ročni pogon, avtomatski so se v kuhinjah začeli pojavljati okrog leta 1920, skupaj z vodovodom, pomivalni stroji, kot jih poznamo danes, z vrtljivimi šobami in košarami za posodo, pa so se pojavili ob koncu druge svetovne vojne.
Presenetljivo hitro, okrog leta 1890, so ljudje začeli uporabljati tudi grelnik vode, ne tistega, ki ga postavimo na štedilnik, temveč samostojnega, ki se ga priključi v električno vtičnico. Dobro desetletje pozneje se je pojavil plinski štedilnik, njegova električna različica pa šele tri desetletja pozneje. Leta 1909 so prodali prvi opekač kruha, deset let pozneje sta se mu pridružila še sokovnik in blender.
Že okrog leta 1890 so ljudje začeli uporabljati grelnik vode.
Med najnovejše izume spada mikrovalovna pečica, ki je bila patentirana leta 1945, devet let pozneje so prvo tudi prodali. Izumil jo je Percey Spencer, in sicer povsem po naključju. Med upravljanjem enega od magnetronov, je ugotovil, da se mu je čokoladica, ki jo je imel v žepu, stopila in kmalu je ugotovil, da se je to zgodilo zaradi mikrovalov. Prve mikrovalovne pečice so bile veliko večje kot sodobne, visoke so bile kar 180 centimetrov. Vrhunec priljubljenosti so doživele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, navdušenje nad njimi pa zadnja leta vztrajno upada.
