Pomlad prebudi lončnice

Ne le zunanje, tudi notranje rastline še kako dobro vedo, da prihaja pomlad. Ne nazadnje so deležne več svetlobe, ta je tudi močnejša, skozi okensko steklo jih sončni žarki bolj grejejo. Na spremembo se odzovejo s hitrejšo rastjo, poganjati začnejo nove liste in nekatere vzcvetijo.

Zato potrebujejo več hranil in vode. Zdaj je pravi čas, da jim po zimskem spanju privoščimo »zajtrk« v obliki gnojil, ki pozimi niso bila potrebna oziroma so bila kar nezaželena, saj bi lahko korenine ožgala, in znova povečamo količino vode, ki smo jim je jeseni in pozimi namenjali manj.

Ker mnoge sobne rastline izvirajo iz tropskih krajev, kjer so razmere precej drugačne od teh v naših prostorih, naj se jih še tako trudimo poustvariti, se pozimi pogosto uprejo ter pokažejo, da jim nekaj ni prav. Nekatere odvržejo liste ali pa ti porumenijo, porjavijo, se posušijo in podobno. Spomladi, ko se vrnejo razmere, ki so jim bolj pogodu, odmrle dele odstranimo in hitro si bodo opomogle ter se znova razrasle.

Rastline v manjših lončkih so v zadnjem letu ali več najverjetneje že porabile vse snovi iz zemlje, zato jih presadimo, če so lončke prerasle, jih presadimo v večje. Tistim, ki jih nameravamo pustiti v istih lončkih, a so se jim korenine že precej razrasle in zasedle ves razpoložljivi prostor, te obrežemo. Tudi za razmnoževanje sobnih rastlin je pomlad primeren čas. Hitreje bodo pognale korenine, tudi če jih vtaknemo le v kozarec vode, zato jih bomo lahko hitreje prestavili v zemljo in ne bo nevarnosti, da bi stebla začela gniti.


Rastline, ki so se preveč razrasle, obrežemo. Na mestih, kjer smo jim odstranili del stebla, bo pognalo novo in rastlina bo videti bolj košata. Če smo pozimi nekoliko pozabili nanje, jih dodobra očistimo. Z listov jim obrišemo prah, da bodo lahko vsrkale več svetlobe, še najbolje, da jih odnesemo kar pod tuš in jim namenimo temeljito prho. Pazimo, da voda ne bo prehladna ali prevroča, naj bo sobne temperature.

Rastline bodo tako očiščene in tudi temeljito zalite. Čez noč jih pustimo v kopalnici, da odvečna voda odteče, in jih nato znova postavimo na okensko polico. Če smo jih jeseni, ko so se dnevi začeli krajšati, prestavili na polico, kjer so bile deležne več svetlobe, jih lahko zdaj vrnemo na njihovo prvotno mesto. Kjer je bilo pozimi ravno prav svetlobe, je je lahko spomladi in poleti namreč hitro preveč. Da je tako, nam bodo sporočile z ožganimi listi, na njih se bodo pojavile rumene ali rjave pike, in če ne bomo pravočasno ukrepali, se bodo posušili in odpadli, ker bodo bolj ranljivi, jih lahko napadejo škodljivci.


Žal se zgodi tudi, da katera od rastlin, naj se še tako trudimo, zime ne preživi. V tem primeru se bo treba od nje posloviti. Ne takoj, seveda, še vedno je vredno vložiti nekaj truda, da si ne bi očitali, da nismo storili vsega, kar je bilo v naši moči, da bi jo rešili. A če smo storili vse zgoraj opisano, rastlino še pregledali, da je niso morda napadli škodljivci, jo presadili v svežo suho prst, jo prestavili na ugodnejšo lego in podobno, pa čez kakšen mesec še vedno ne bo kazala znakov življenja, nam ne preostane drugega, kot da jo odnesemo na kompost in vrnemo naravi.