ZA PRAZNIKE
Posejmo božično žito
Zaradi toplote hitro vznikne, če je previsoko, ga porežemo; po sneženju je nastopilo pisano vreme.
Odpri galerijo
Po tradiciji žito sejemo 4., 8. ali 13. decembra. FOTO: Jana Milin/Getty Images
Po snežni idili ob prihodu Miklavža je vikend prinesel raznolike vremenske razmere, kar se je odražalo v kombinaciji snežne odeje, temperaturnega obrata in višinskega južnega do vzhodnega vetra.
Bila je tudi velika temperaturna raznolikost, 6. decembra zjutraj so na Kredarici izmerili –3, v Ljubljani 0, Ratečah 6, Logarski dolini 11, Portorožu 14 °C. Nad okoli 1800 metrov je na severozahodu Slovenije zapadlo izredno veliko snega. Po podatkih Arsa se je snežna odeja na Kredarici odebelila s 30 na 185 cm, na Kaninu s 50 na 278 cm. Čez vikend je močno deževalo, zaradi česar so poplavljale reke, predvsem v zahodnem in osrednjem delu Slovenije. Vipava, Ljubljanica in Pivka so se razlivale na običajnih območjih, naraščale so tudi reke v porečju Savinje, Dravinje in v spodnjem toku Kolpe in Krke ter Sava v spodnjem toku.
Nekateri smo že posejali božično žito, najbolj znani dnevi za setev so god svete Barbare, 4. december, Marijin praznik, 8. december, ter god svete Lucije, 13. december. Ta običaj izhaja še iz predkrščanskih časov, ko so ljudje verovali, da bo pridelek v prihodnjem letu obilnejši, če bodo proti koncu leta v hiši posejali žito. Po tradiciji ga puščamo v hiši različno dolgo, nekateri do svetih treh kraljev, nekateri pa celo do svečnice. Zaradi toplote v prostoru že v nekaj dneh vznikne. Ko zraste previsoko, ga lahko nekajkrat skrajšamo.
Poleg priporočil za setev božičnega žita je na godovanje sv. Barbare vezano tudi nekaj ljudskih vremenskih pregovorov: Če se vidi na sv. Barbare dan na njivi strnišče (ker je malo snega), se bo videlo potem vsaki mesec (ker bo tisto zimo malo snega); Preljuba sv. Barbara, da bi naše kokoši var'vala; pa še sv. Katarina, da bi še našega petelina.
Ob določenih atmosferskih razmerah lahko v hladni polovici leta, med novembrom in februarjem, pride tudi do preobrazbe padavin. Med njimi je najbolj škodljiv podhlajen dež, ki se na površini vej ali drugih predmetov spremeni v ledeno oblogo – žled. Zelo tanki plasti ledu na tleh pravimo poledica, žled je led, ki se nabere na delih rastlin, predmetih in zgradbah ter tleh. Decembra so se začela pojavljati prva opozorila za nevarnost poledice in žleda.
Žledenje najpogosteje nastane po obdobju hladnejšega vremena ob dotoku toplejšega in vlažnega zraka v višinah. Pojavi se, kadar se pri tleh zadržuje zelo hladen zrak, v višinah pa veter prižene topel zrak. Dežne kaplje so se v hladnejši prizemni plasti podhladile (njihova temperatura je padla pod 0 °C) in ponekod tudi zmrznile. Žled pozimi povzroči največ škode v gozdovih in na električni napeljavi, saj led oklene veje, debla, telefonske in električne žice ter drogove. Najbolj nevaren je ledeni oklep, kadar začne nastajati na letalu, če ta nima vgrajenega samodejnega odstranjevanja ledu.
K sreči za zdaj večjih težav z žledenjem nismo imeli, se pa še spomnimo na ta pojav 2014., ko je konec januarja in v začetku februarja žled prizadel celotno Slovenijo razen Prekmurja in Primorske. Zaradi poškodb na električnem omrežju je brez električnega toka ostalo okoli 250.000 ljudi, žledolomi pa so zaprli številne ceste po državi. Največja škoda je nastala na prometni in energetski infrastrukturi, ocenjena je bila na več kot 130 milijonov evrov, ter v gozdovih. Celotna škoda je bila ocenjena na od 300 do 500 milijonov evrov.
Oklene tudi telefonske in električne žice ter drogove. FOTO: Tatianamironenko/Getty Images
Za obilni pridelek
Nekateri smo že posejali božično žito, najbolj znani dnevi za setev so god svete Barbare, 4. december, Marijin praznik, 8. december, ter god svete Lucije, 13. december. Ta običaj izhaja še iz predkrščanskih časov, ko so ljudje verovali, da bo pridelek v prihodnjem letu obilnejši, če bodo proti koncu leta v hiši posejali žito. Po tradiciji ga puščamo v hiši različno dolgo, nekateri do svetih treh kraljev, nekateri pa celo do svečnice. Zaradi toplote v prostoru že v nekaj dneh vznikne. Ko zraste previsoko, ga lahko nekajkrat skrajšamo.
Podhlajen dež se na površini vej ali drugih predmetov spremeni v ledeno oblogo – žled.
Poleg priporočil za setev božičnega žita je na godovanje sv. Barbare vezano tudi nekaj ljudskih vremenskih pregovorov: Če se vidi na sv. Barbare dan na njivi strnišče (ker je malo snega), se bo videlo potem vsaki mesec (ker bo tisto zimo malo snega); Preljuba sv. Barbara, da bi naše kokoši var'vala; pa še sv. Katarina, da bi še našega petelina.
Spomin na žled leta 2014
Ob določenih atmosferskih razmerah lahko v hladni polovici leta, med novembrom in februarjem, pride tudi do preobrazbe padavin. Med njimi je najbolj škodljiv podhlajen dež, ki se na površini vej ali drugih predmetov spremeni v ledeno oblogo – žled. Zelo tanki plasti ledu na tleh pravimo poledica, žled je led, ki se nabere na delih rastlin, predmetih in zgradbah ter tleh. Decembra so se začela pojavljati prva opozorila za nevarnost poledice in žleda.
Žledenje najpogosteje nastane po obdobju hladnejšega vremena ob dotoku toplejšega in vlažnega zraka v višinah. Pojavi se, kadar se pri tleh zadržuje zelo hladen zrak, v višinah pa veter prižene topel zrak. Dežne kaplje so se v hladnejši prizemni plasti podhladile (njihova temperatura je padla pod 0 °C) in ponekod tudi zmrznile. Žled pozimi povzroči največ škode v gozdovih in na električni napeljavi, saj led oklene veje, debla, telefonske in električne žice ter drogove. Najbolj nevaren je ledeni oklep, kadar začne nastajati na letalu, če ta nima vgrajenega samodejnega odstranjevanja ledu.
Če po poljih Barbara pokrije (s snegom) strnišča, kuri nam v dolgi zimi peči in ognjišča.
K sreči za zdaj večjih težav z žledenjem nismo imeli, se pa še spomnimo na ta pojav 2014., ko je konec januarja in v začetku februarja žled prizadel celotno Slovenijo razen Prekmurja in Primorske. Zaradi poškodb na električnem omrežju je brez električnega toka ostalo okoli 250.000 ljudi, žledolomi pa so zaprli številne ceste po državi. Največja škoda je nastala na prometni in energetski infrastrukturi, ocenjena je bila na več kot 130 milijonov evrov, ter v gozdovih. Celotna škoda je bila ocenjena na od 300 do 500 milijonov evrov.
