Poskrbeli za zatočišča

Zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park (JZ KP) Goričko so skupaj z gozdarji iz Zavoda za gozdove Republike Slovenije in družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., v državnem gozdu blizu gradu Grad določili in ustrezno označili 11 habitatnih dreves. Označena so tista, ki imajo na deblu dupla ali razpoke, zaradi katerih skorja odstopa od debla.

V pomoč bodo gozdarjem.

V duplih si gnezda naredijo ptice, ki jim pravijo primarni in sekundarni duplarji. To so denimo zelene žolne, mali detel, belovrati muhar, brglez, velika sinica in podobno. V duplih dreves, špranjah ali za odstopajočo skorjo si zatočišča, kotišča ali prezimovališča poiščejo tudi gozdne vrste netopirjev, kot je širokouhi netopir, zato je ohranjanje takšnih dreves zelo pomembno za varovanje in ohranjanje ptic in netopirjev v gozdovih.

Habitatna drevesa so lahko živa ali ne.

Kot poudarja Monika Matjašec, naravovarstvena svetovalka v JZ KP Goričko, so vsako habitatno drevo označili z modrim sprejem in silhueto ptice. S to barvo se v gozdovih označujejo drevesa ali deli gozdov, ki so namenjeni varstvu narave. Če bodo gozdarji v tem gozdu v prihodnje znova izbirali drevesa za posek, bodo vedeli, katera so tista, kjer živijo ptice, ter jih pustili stati.

Habitatna drevesa so lahko živa ali ne in so zelo pomembna za življenje v gozdu. Četudi so sama odmrla, namreč dajejo zatočišče drugim vrstam gozdnega življa, zato je še kako pomembno, da jih gozdarji ne posekajo. Na to že nekaj časa opozarjajo tudi v Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, kjer poudarjajo, da je ohranjanje habitatnih dreves nujno, saj imajo zelo visoko ekološko vrednost in obenem pomagajo vzdrževati visoko raven biodiverzitete, saj so od njih odvisne mnoge vrste. Habitatna drevesa pa pticam ne dajejo le zatočišča, ker so pogosto porasla z lišaji, mahom in glivami, so pomembna tudi za prehranjevanje. 

Pticam in netopirjem dajejo zatočišče.