Poskrbimo za vrtnine

Sadike so v glavnem že v zemlji in začelo se je nestrpno pričakovanje, kdaj bodo na njih zažareli prvi cvetovi ter nato zrasli prvi plodovi. Da bi bilo slednjih čim več in bi vrtnine čim dlje rodile, je dobro upoštevati nekaj nasvetov.

Težko bi našli vrtiček, naj bo še tako majhen, na katerem ne bi bilo vsaj ene sadike paradižnika. Ta ni le okusen, sploh tisti z domačega vrta, ampak tudi zelo zdrav in ob pravilni negi sadik bomo v njem res dolgo uživali. Ko sadike zacvetijo, potrebujejo veliko vode, pri tem pa je treba biti pozoren, da jim jo dovajamo le h koreninam, preostalih delov rastline ne močimo. Zalivamo zgodaj zjutraj, da rastlina v vročem delu dneva ne doživi temperaturnega šoka.

Prav tako je priporočljivo redno odstranjevati poganjke, ki zrastejo med steblom in vejami, t. i. zalistke; iz njih ne bo nič, rastlini le po nepotrebnem odžirajo energijo, ki bi jo sicer porabila za rast plodov. Že ko je rastlina visoka okrog deset centimetrov, začnemo odstranjevati liste, ki so najbližje zemlji. Se namreč hitro zmočijo, ker so v senci drugih listov, pa začno gniti ali plesneti in uničijo lahko celotno rastlino. Ko so plodovi že nekoliko večji, odstranimo še več listov, vedno od spodaj navzgor, da plodovom omogočimo čim več sončne svetlobe, saj bodo le tako postali sladki, sočni in rdeči.

Med izjemno priljubljene vrtnine spadajo bučke. Te so veliko manj zahtevne za gojenje kot paradižnik, v glavnem je treba poskrbeti, da sadike posadimo dovolj daleč narazen, saj se listi razrastejo in rastline, ki so preblizu, si bodo v napoto, borile se bodo za svetlobo in hranila, s tem bo na njih manj plodov. Bučke je dobro tu in tam okopati, če zemlja okrog njih ni zastrta z zastirko. Tako razrahljamo zbito zemljo in zmanjšamo izhlapevanje vode, te namreč bučke za rast in razvoj plodov potrebujejo veliko. Veliko je potrebujejo tudi paprike.

Priporočljivo jih je namakati od dva- do trikrat na teden, tudi v tem primeru pa pazimo, da vodo dovajamo zgolj koreninam in preostalih delov rastline ne močimo. Paprike, ki bodo imele dovolj vode, bodo naredile večje plodove, ti bodo bolj mesnati in ne bodo grenki. Sadike in plodovi bodo lepši, če bodo dobili dovolj kalija in dušika. Paprike so zelo občutljive za spremembo okolja; če sadike presadimo na prosto brez predhodnega postopnega privajanja na različne vremenske razmere, se bodo uprle. Še posebno ne marajo močnega sonca, ki jim liste hitro ožge, taki izgubijo barvo, postanejo beli in propadejo.


Med bolj zahtevnimi za gojenje so kumare. Potrebujejo zelo hranljivo prst, bogato s kalijem, dušikom in fosforjem, kar dosežemo z ustreznimi gnojili, ter veliko vode. Ko sadike presadimo na prosto, jih obilno zalivamo vsak dan, sicer se ne bodo ukoreninile. Tudi ko začno plezati, ohranjamo pogosto zalivanje, sicer bodo plodovi grenki. Da ne bodo podivjale v višino, jim odščipnemo vrhove, enako kot pri paradižniku pa je tudi njim priporočljivo redno odstranjevati zalistke.

Odstranjujemo tudi moške cvetove, torej tiste, ki cveta nimajo podaljšanega v zametek ploda. Tako bo plodov več in bodo večji. Precej manj nege pa potrebuje solata. Uspeva skorajda kjer koli in v večini letnih časov, poleti je treba poskrbeti le, da v najhujši vročini dobi dovolj vode in je v senci. Za to poskrbimo enostavno: posejemo ali posadimo jo ob višje rastline, ki ji bodo priskrbele senco, ali pa jo zastremo.


V hudi vročini bo potrebovala več vode, sicer solate ni treba pretirano namakati. Od konca aprila do sredine junija sejemo poletne sorte, med katerimi so dalmatinska ledenka, unicum, romanska rdeča ali zelena solata ter solata sorte great lakes, ki vročino še posebno dobro prenaša.