Postne jedi v sodobni kuhinji
Naši predniki se niso ukvarjali z vprašanji, kaj je zdravo in kaj ne, uživali so, kar je bilo na voljo, gospodinje pa so si prizadevale iz danih sestavin pripraviti kar se da okusne jedi. Na pepelnično sredo in veliki petek je bil zapovedan strogi post, ko naj bi se samo enkrat v dnevu do sitega najedli in se odpovedali mesnim jedem, ves postni čas do velike noči pa velja zadržek mesnih jedi tudi vsak petek.
Namesto rdečega mesa so uživali ribe, druge jedi pa so bile pripravljene iz sezonskih živil. Pravzaprav tem načelom sledi tudi sodobna kuhinja, ki želi biti zdrava in okusna. Glede na sezono naj bo na mizi kar se da veliko zelenjave, pa stročnic in žitaric. Iz tega, kar imamo na voljo, lahko skuhamo mnogo jedi na žlico, dokler je še sezona kislega zelja in repe, uživamo v joti, zelje in repo pa lahko tudi dušimo in ponudimo z matevžem. Ker se držimo posta, pač izpustimo rek, da mora v dobri enolončnici plavati kaj svinjskega. To velja tudi za jedi iz različnih vrst kaše, ričet pripravimo po receptu brez prekajenega mesa, prav tako tudi vse vrste enolončnic iz kolerabe, korenja in krompirja. Tudi matevža, ki ga sicer potresemo z vročimi ocvirki, postrežemo brez tega dodatka, prav tako koruzne ali ajdove žgance, ki so imenitna priloga k zelenjavnim enolončnicam.
Približno mesec in pol dolgo postno obdobje je čas za dobre in zdrave sezonske jedi.
V postnem času so priporočljive tudi zelenjavne juhe, ki so posebno krepčilne in očiščevalne. Lahko so kremne ali bistre s celimi kosi zelenjave, da bodo bolj krepke, vanje zakuhamo riž, testenine ali kašo. Izogibajmo se zabelam, tudi prežganju.
Iz zelenjave pripravimo tudi omake in polivke za testenine, pa seveda musake in lazanje, lahke in hitro pripravljene so tudi rižote.
Omenili smo že ribe, ki so tradicionalno postno živilo, pripravimo jih prav tako na različne načine. Še najmanj priporočljivo jih je panirati in ocvreti v olju, boljša izbira so pečene v pečici ali na žaru. Ali seveda v ponvi z malo maščobe. Ne pozabimo seveda na ribjo juho ali buzaro, v kateri pripravimo morske sadeže.
Čas je tudi za sveže solate, pripravimo jih iz radiča, endivije ali svežega zelja ali v trgovini kupimo glavo zelene solate. Ker ne smemo pozabiti na sladice, ki se jim marsikdo ne more upreti, predlagamo takšne brez mastnih in težkih krem, najbolje sadne. Zakaj ne bi skuhali kompota ali čežane, ki jo lahko ponudimo s stepeno smetano?
Domače preste
Za 4 osebe:
300 g gladke bele moke
100 ržene moke
5 g suhega kvasa
2 žlički rjavega sladkorja
1 žlička soli
cca 2,5 dcl mlačne vode za testo
groba sol
1 l vode
1 žlica sode bikarbone
Moko presejemo v skledo, dodamo sol in premešamo. Na sredini naredimo jamico, vanjo stresemo sladkor in kvas in prilijemo malo mlačne vode. Med mešanjem dolivamo vodo in zgnetemo gladko, voljno testo. Preložimo ga na delovno površino in mesimo še kakih pet minut, potem ga damo nazaj v skledo, naoljimo, pokrijemo s krpo in pustimo vzhajati eno uro. Nato ga še enkrat na hitro pregnetemo, razdelimo na deset kosov in vsakega razvaljamo v dolgo in za prst debelo kačo. Vsak kos zvijemo v obliki črke u, prekrižamo konca in pritisnemo na dno črke u. Oblikovane preste damo v hladilnik za vsaj eno uro. V loncu zavremo liter vode in v njej raztopimo sodo bikarbono. Preste polagamo v krop in prevremo nekaj sekund. Potem jih položimo na pekač, obložen s peki papirjem, in potresemo z grobo soljo. Pečemo na 200 stopinj 15 do 20 minut.
