Potonike prinašajo srečo, zdaj je pravi čas, da jih posadimo
Nekoč skorajda ni bilo hiše, ki na vrtičku ne bi imela zasajenega vsaj enega grmička z velikimi in opojno dišečimi rdečimi, rožnatimi ali belimi cvetovi. Govorimo o potonikah, ki so nekje vmes utonile v pozabo, v zadnjih letih pa so se vrnile v velikem slogu. Še posebno priljubljene so pri nevestah, ki usodni da dahnejo maja in v začetku junija, to je namreč čas, ko potonike odprejo svoje nežne, a hkrati veličastne cvetove.
Da bi v njihovi lepoti in vonju uživali že naslednje leto, je zdaj pravi čas, da jih posadimo, tako bo namreč do jeseni lahko razvila močne korenine in lažje preživela zimo. Pazimo le, da je ne posadimo v pregloboko jamo, v tem primeru bo namreč preveč energije usmerila v razvoj korenin, za rast, razvoj listov in cvetov pa je bo zmanjkalo. Dovolj bo, če ji korenine zakopljemo okrog pet centimetrov pod zemljo, premer jamice pa naj bo okrog pol metra. Potonike so zelo nezahtevne za vzgojo, potrebujejo pa veliko prostora, saj se posamezni grmi v širino močno razrastejo.
Ko jih posadimo, jih pustimo pri miru, presajanja namreč ne prenašajo dobro.
Najbolje bodo uspevale v polsenci ali na soncu, ta naj jih obsije za od šest do osem ur na dan. Pazimo pa, da jih ne posadimo ob južno steno stavbe, saj bo tako neposredne svetlobe ter pripeke preveč, še posebno v poletnih mesecih, takrat jim okrog poldneva namreč bolj prija senca. Ker razvijejo velike in težke cvetove, se bodo ti na vetrovnih legah hitro polomili. Če jih pred vetrom ne moremo zaščititi, v času cvetenja cvetove podpremo. Če se kateri kljub temu odlomi, nič zato, potonike se tudi kot rezano cvetje odlično obnesejo in v vazi brez težav zdržijo več kot en teden.
Na istem kraju
Prvo leto jih zalivamo približno enkrat na teden, odvisno od količine padavin, pozneje pa lahko na zalivanje skorajda pozabimo, vodo jim priskrbimo le med daljšimi sušnimi obdobji. Še posebej je treba paziti na grmičke, ki rastejo v bolj zbitih in neprepustnih tleh. Ker vlaga tam rada zastaja, lahko rastlino hitro napadejo glivične bolezni, veliko bolj primerna je humusna prst, ki smo jo zmešali z malce peska. Ko smo grmičke posadili, jih pustimo povsem pri miru. Presajanja namreč ne marajo, saj jim to povzroča stres, ki vpliva na cvetenje. Najbolj bogate in lepe cvetove razvijejo rastline, ki vseskozi rastejo na istem kraju. Rastejo in uspevajo lahko resnično dolgo, nekatere vrste celo do sto let in več, paru ali družini, ki živi v hiši, pred katero so zasajene, pa menda prinašajo srečo.
Rade imajo sončno ali polsenčno lego.
Potonike imajo izredno dolgo tradicijo, že v sedmem stoletju pred našim štetjem so se vanje zaljubili kitajski vladarji, ki so jih začeli tudi vzgajati. Cvetlice so se hitro razširile na Japonsko in nato v 11. stoletju našega štetja v Francijo in Veliko Britanijo. Ime so dobile po Paeonu, učencu grškega boga medicine in zdravilstva Asklepija, ki je pozneje tudi sam postal zdravilec bogov. Kot pravi ena od legend, naj bi Paeon s cvetovi potonike ozdravil Zeusovo rano, s čimer si je nakopal Asklepijevo ljubosumje in srd. Učitelj ga je poskušal umoriti, a je posredoval sam Zeus in Paeona rešil tako, da ga je spremenil v cvetlico, ki je po njem tudi dobila ime.
