Povabimo sebe na obisk

Znano je, da veseli december marsikomu ne prinese le veselja. Zdi se, da so prazniki polni stresa, veselja pa je bolj malo. A vendarle bo resnica nekje vmes. Pravzaprav vsak zase najbolje ve, kako doživlja praznike. Decembrsko kolektivno praznovanje in duh nas prevzameta, pravi psihoterapevt Jaka Henigman, saj imamo več priložnosti in razlogov pa tudi volje za zabavo, druženje in pojedine. »Veseli december res prinaša veliko veselja, prinaša pa tudi veliko jutranjih mačkov, ne samo nam Slovencem. Alkohol in droga človeka sprostita in naredita ekstatičnega in evforičnega. Najbrž bi mnogo bolj realno videli, kako se zares počutimo oziroma kaj občutimo, če alkohola decembra sploh ne bi pili oziroma bi se znali ustaviti ob dobrem kozarcu ali dveh ob kakšni fini hrani.« Ampak, dodaja sogovornik, človekova narava je tudi taka, da si kar naprej nekaj želi, tudi veselja. December je za to odlična priložnost.

Pripravimo se

Vse več strokovnjakov vse pogosteje svetuje, da se je tako kot na vse drugo tudi na praznike treba pripraviti, da potem na začetku novega leta ne bomo povsem izčrpani, tako zaradi slabih odnosov kot tudi telesno in psihično. Dobro je, da se zavemo, da imamo med prazniki in dela prostimi dnevi res lahko čas in prostor zase in za svoje najbližje, pravi sogovornik, a hkrati opozori, da časa in prostora zase človek ne more imeti, če ga morijo stvari. Bodisi notranje bodisi zunanje. »Moj nasvet bi bil, da smo v dnevih pred prazniki še posebno čuječi in iskreni do sebe in imamo najprej čas, da se malo ustavimo in pogledamo vase, se pogovorimo s sabo in drugimi, postorimo, kar je v naši moči, oziroma tudi sprejmemo tisto, kar še ni rešljivo,« svetuje Henigman.

Ker se zdi, da v zadnjih letih veliko vlogo in še večji vpliv pri tem, kako preživljamo praznike, s kom se družimo in na splošno kako družabni smo, igrajo predvsem družabna omrežja, je še toliko bolj pomembno, da se v prazničnem času od tega malce oddahnemo. Zaradi družabnih omrežij se zdi, da smo povezani z vsemi, a hkrati z nikomer pristno.

Kaj naj med prazniki naredimo drugače, da jih bomo resnično doživeli: torej veseli in v pričakovanju novega? Henigman odgovarja: »Povabimo najprej sebe na obisk. Zdi se mi pomembno, da se znamo obrniti nazaj na leto. Kakšno je bilo, kaj smo dosegli, česa ne. Za kaj smo hvaležni, od česa se lahko poslovimo in kaj lahko počaka na prihodnje leto. Pa tudi seveda, kaj ni šlo ali pa ne gre po planu. To je zelo pomembno za človeka. In seveda, včasih je težko biti takole sam s sabo. Ampak nič hudega, če znamo sprejeti, kar trenutno je, in se taki pokazati pred sabo in pred drugimi, smo naredili že praktično vse. Pa tudi drugi se nam bodo potem pokazali bolj pristni. Jaz bi ljudem tudi svetoval, da naj si kaj preberejo oziroma poslušajo na temo o božiču in adventnem času. Naj doma na primer skupaj naredijo adventni venček in se poglobijo v njegovo simboliko. Delovalo bo terapevtsko, otroci bodo pa še malo pacali z ognjem in voskom.«

Če nam gre na živce

V veselem decembru tudi vse pogosteje lahko slišimo, da gredo mnogim prazniki na živce, da je vsega preveč, da je vse prenapihnjeno. Zato so določene skupine ljudi takrat tudi nemalokrat odrinjene. Kaj svetovati, ko je prazničnega preveč, in kako poskrbeti, da ne bi bilo izključenih? Sogovornik pravi, da se večinoma odrinejo ljudje sami. »Morda prav zato, ker so že osamljeni. Ali pa ker so odnosi v družini slabi. To je škoda in veliko trpljenje. Svetoval bi jim, kot sem že prej: naj se zazrejo vase in dovolijo, da se drugi zazrejo v njih, pa naj bo to bližnji ali terapevt.« Razume, da je to težko, ampak splača se potruditi in morda smo lahko pozitivno presenečeni. »Sicer pa bodo imeli priložnost spet prihodnje leto in leto za tem, in prav nič ni narobe s tem, če jim tudi letos ti prazniki delajo težave, jim gredo na živce in se jih bojijo. Jaz mislim, da je v resnici tega več, kot si mislimo, in da si prav vsi želimo odpirati srca, ne samo daril,« sklene psihoterapevt.