TURISTIČNA TRIBUNA

Požar ga ni pregnal

Družinski center sredi opojne beline pokljuške planote.
Fotografija: Smučišča so primerna za otroke in začetnike. Fotografije: Boštjan Fon
Odpri galerijo
Smučišča so primerna za otroke in začetnike. Fotografije: Boštjan Fon

Šestega avgusta 2017 je na Pokljuki blizu Šport hotela izbruhnil požar in popolnoma uničil brunarico Mu-bar. Ko so se leta truda spreminjala v pogorišče, je lastnik Vojko Kokalj spal v sosednjem objektu. Mislili bi, da se bo po tistem, ko je ostal brez vsega, odločil in Pokljuko zapustil za vedno. Toda ne, Vojko je ostal.

V sklopu centra je urejeno tudi sankališče.
V sklopu centra je urejeno tudi sankališče.


»Že pred požarom, pred 10 leti, sem ustanovil Družinski center Pokljuka, ki obsega šest vlečnic, štiri nizkovrvne in dve visokovrvni, ob Šport hotelu in Jelki, kar pomeni, da so vse primerne za otroke. Urejeno je tudi sankališče, potegnjene so tekaške proge v dolžini okoli dveh kilometrov na Goreljku.« Žal pa je zdaj, ko je toliko snega, težava s parkirnimi prostori, poudarja Kokalj: »Še zlasti zato, ker sta hotelirja, lastnika Šport hotela in Jelke, s trakom zaprla svoja parkirišča. Na žalost to ni prispevek k razvoju turizma na Pokljuki. Lahko bi se domenili in bi se za parkiranje pobirala simbolična parkirnina, ki bi bila namenjena urejanju parkirišč. Tudi sam bi prispeval k ureditvi, saj imamo stroje za čiščenje snega. Treba bi bilo le malo razumevanja in bi bili vsi dobre volje in zadovoljni.« Ob smučišču pod hotelom Jelka, ki spada v sklop Družinskega centra, ni dovolj parkirnih mest, morda za največ pet, šest vozil.

Vojko Kokalj kljub katastrofi ni zapustil Pokljuke.
Vojko Kokalj kljub katastrofi ni zapustil Pokljuke.
»Trenutno je pri nas okoli dva metra snega in občutiti Pokljuko, odeto v tako obilno belino, je nekaj izjemnega. Sam sem tu dvajset let in vsako zimo sem naravnost navdušen nad njeno lepoto,« pove Kokalj, ki je doma iz Zasipa. »Da se bom ukvarjal z žičničarstvom, je posledica mojega veselja do dela z ljudmi. Tako sem v stiku s smučarji, rekreativci in predvsem z otroki, ki so vedno dobre volje.« Nato razgrne: »Letošnje leto je boljše za nas žičničarje na bohinjskem koncu. Občina se je odločila za delno sofinanciranje smučarskih naprav, za njihovo vzdrževanje, kar pomeni, da jih lahko obnovimo in vlagamo naprej. Gre za mala smučišča v Srednji vasi v Bohinju, na Soriški planini in naša na Pokljuki. Tu blizu je še smučišče nad vojašnico na Rudnem polju, a žal ne obratuje.«



V letošnji zimi Kokalj z ekipo pričakuje popolno sprostitev smučarske dejavnosti: »Država je pristopila k sofinanciranju malih smučarskih naprav, toda vložek se lahko povrne le, če obratujemo in ponudimo poleg smučanja še dodatno ponudbo. Seveda pa je treba ob tem v popolnosti upoštevati ukrepe zaradi epidemije koronavirusa. Menim, da z nekim razumevanjem in spoštovanjem lahko prestanemo to obdobje in gremo v prihodnost z boljšim občutkom, kot ga imamo zdaj.«

Vsepovsod belina
Vsepovsod belina


Vojko Kokalj bi rad pod hotelom Jelka postavil umetno zasneževanje, saj bi to lahko podaljšalo sezono. »Od 15. decembra do konca marca je tukaj primerno za smučanje, z umetnim snegom pa bi lahko podaljšali sezono v april, pa še boljši občutki bi bili.« Poleg tega bi postavil novo visokovrvno napravo. »Gre za montažno vlečnico, ki se jo konec sezone pospravi in ne ostane v okolju. Postavi se, ko pride čas, ko začne snežiti, in po mojem mnenju je to lahko naš prispevek k ohranjanju okolja na Pokljuki.«

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije