Pozimi po njej ne hodimo (FOTO)
Sneg se počasi topi in mnogi zaskrbljeno pogledujejo proti trati, kako jo bo odnesla. Dobra novica je, da so trate, ki so na voljo pri nas, precej odporne proti mrazu, bela odeja pa bilke tudi ščiti pred nizkimi nočnimi temperaturami. Če za trato dobro skrbimo čez leto, jo ustrezno kosimo ter ji dodajamo potrebna hranila, bo tudi zimo preživela brez večjih posledic. Pazimo le, da jo zdaj pustimo čim bolj pri miru.
Trava, ki zgodaj spomladi ne bo videti najboljše, si bo najverjetneje opomogla sama.
To pomeni, da po njej ne hodimo, četudi jo prekriva sneg. Trata je v hladnem vremenu občutljiva in krhke zamrznjene rastlinice se bodo prelomile, če bomo nanje stopili, poleg tega bomo s hojo po zemlji tla zbili in rastline bodo iz nje veliko težje črpale hranila. Če res ne gre drugače, naredimo gaz in vedno stopamo le po njej, na ta način bomo namreč morebitno škodo močno omejili. Tudi ko snega ne bo več, bodo pa temperature zunaj še vedno pod lediščem, se ne odpravimo takoj v ogled nastale škode, saj bomo zgolj povzročili dodatno.
Prav tako na trato ne mečemo dodatnega snega, ki smo ga odstranili z dvorišča ali dovoza. Res da sneg deluje kot zaščita, a tisti, ki ga bomo z lopato metali na rastline, bo zanje veliko pretežak, poleg tega je lahko pomešan s soljo, ki sicer preprečuje, da bi površine zamrznile, ko se bo sol pomešala z vodo in pronicala v zemljo, pa bo poškodovala korenine rastlin in te bodo odmrle.
Tla pod stoječo vodo naluknjamo
Težave lahko nastanejo tudi, če je trata od zadnje košnje že precej zrasla, saj se bodo bilke pod snegom polegle in bodo morale več dni prenašati veliko količino vlage, kar lahko povzroči gnitje in nastanek plesni. Možnost za to se še poveča, ko se deset in več centimetrov debela snežna odeja začne hitro topiti, tla pa vse te dodatne vode ne zmorejo dovolj hitro vsrkati. Običajno se to zgodi na slabo prepustnih ilovnatih tleh, na kateri tudi med poletnimi nalivi opazimo večje mlake.
Poleti težavo rešimo tako, da tla pod stoječo vodo naluknjamo, zdaj pa jih je bolje pustiti pri miru, razen če problematično območje s palico dosežemo, ne da bi bilo treba hoditi po trati. Spomladi nato ilovnata tla na gosto naluknjamo ter posujemo s kremenovim peskom. Tega nato pometemo v luknje in postopek ponovimo v začetku jeseni.
Neprepustna ilovnata tla na gosto naluknjamo ter posujemo s kremenovim peskom.
Da je rastline napadla plesen, bomo opazili po belkastih ali rožnatih zaplatah ter spremenjeni barvi bilk. Največja nevarnost, ki zgodaj spomladi preti trati, je snežna plesen. Zanjo so značilni beli krogi rumene in odmirajoče trave. Če jih opazimo, je treba trato temeljito poškropiti s fungicidom, sicer se bo bolezen razširila in jo uničila.
Pogosto lahko spomladi opazimo, da je trata porumenela, celo porjavela. Čeprav ni videti najlepše, pa je to povsem naravno in ne pomeni, da je z njo kaj narobe. Tudi v tem primeru zato počakajmo, da se ozračje segreje in pade prvi spomladanski dež, najverjetneje bodo rastline ozelenele.
