NA VRTU
Pozimi rastlinjak ne sme biti prazen
Zimsko bogastvo v rastlinjaku: posejemo solate, motovilec pa tudi bob in grah, če ostane še kaj prostora, ga ozelenimo z ozimnim ali božičnim žitom.
Odpri galerijo
S setvami in sajenjem smo za to sezono bolj ali manj opravili, to pa ne velja za tiste, ki imajo na vrtu rastlinjak. Tam se pravzaprav sezona nikoli ne konča, saj lahko v njem uspešno vzgajamo zelenjadnice vse leto. Tako si tudi pozimi zagotovimo svojo zelenjavo. Seveda ne kar vsega povprek, dobro bodo uspevale predvsem solatnice, če kakšna greda ostane prazna, pa posejemo rastline za zeleno gnojenje. Čeprav se zdi, da je zemlja v rastlinjaku zaščitena pred vremenskimi neprilikami, ni tako.
V rastlinjaku so pozimi zlasti izrazita temperaturna nihanja, saj se živo srebro ponoči spusti krepko pod ničlo, v sončnih vremenih pa se lahko temperature pod streho dvignejo zelo visoko. Zato je priporočljivo, da je zasejana vsaka ped zemlje.
Poglejmo najprej, katere zelenjadnice lahko vzgajamo v rastlinjaku vse leto. Kot rečeno, lahko solatnice v zaščitenih prostorih sejemo v vseh letnih časih. Za jesen in zimo izberimo solate sort gentila, odlično se izkažejo tudi berivka in rozetaste solate; pri teh sproti režemo zunanje liste, srčiko pa pustimo rasti. Prav tako bodo dobro uspevali motovilec in vse vrste radičev, ki bodo brez težav zdržali vse do januarja ali februarja. Zelo hvaležna rastlina za zimsko gojenje je rukola, ki bo pozimi prav prišla za osvežitev jedilnika, bolje kot navadna se v mrazu obnese divja. Ne pozabimo na blitvo in špinačo, ki prenese tudi zmrzal. Sejemo jo lahko še pozno jeseni in uživamo pozimi.
Zimo in mraz dobro prenašajo tudi kapusnice, na primer brokoli, zelje, kitajsko zelje in druge križnice, kot sta redkvica in redkev. Pozimi le redko kdo pomisli na stročnice, a tudi nekatere od teh uspevajo v rastlinjaku, in sicer bob in grah, saj spadata med rastline, ki imajo rade nizke temperature. Posejemo ju lahko še jeseni, vse do konca novembra, rodila pa bosta vse do junija. Fižol je rastlina toplejšega obdobja in za zimsko setev ni primeren.
Če prostora v rastlinjaku ne bomo zapolnili z užitnimi rastlinami, zaščitimo prst z rastlinami za zeleni podor, tako bodo hkrati imeli svoje zatočišče za bogato in živo prst nujni mikroorganizmi. Oktobra je najbolje sejati ozimno žito, lahko tudi božično, ki ga bomo na pomlad, ko bo treba grede pripraviti na nove setve, le vkopali v zemljo.
V rastlinjaku so pozimi zlasti izrazita temperaturna nihanja, saj se živo srebro ponoči spusti krepko pod ničlo, v sončnih vremenih pa se lahko temperature pod streho dvignejo zelo visoko. Zato je priporočljivo, da je zasejana vsaka ped zemlje.
Poglejmo najprej, katere zelenjadnice lahko vzgajamo v rastlinjaku vse leto. Kot rečeno, lahko solatnice v zaščitenih prostorih sejemo v vseh letnih časih. Za jesen in zimo izberimo solate sort gentila, odlično se izkažejo tudi berivka in rozetaste solate; pri teh sproti režemo zunanje liste, srčiko pa pustimo rasti. Prav tako bodo dobro uspevali motovilec in vse vrste radičev, ki bodo brez težav zdržali vse do januarja ali februarja. Zelo hvaležna rastlina za zimsko gojenje je rukola, ki bo pozimi prav prišla za osvežitev jedilnika, bolje kot navadna se v mrazu obnese divja. Ne pozabimo na blitvo in špinačo, ki prenese tudi zmrzal. Sejemo jo lahko še pozno jeseni in uživamo pozimi.
Zimo in mraz dobro prenašajo tudi kapusnice, na primer brokoli, zelje, kitajsko zelje in druge križnice, kot sta redkvica in redkev. Pozimi le redko kdo pomisli na stročnice, a tudi nekatere od teh uspevajo v rastlinjaku, in sicer bob in grah, saj spadata med rastline, ki imajo rade nizke temperature. Posejemo ju lahko še jeseni, vse do konca novembra, rodila pa bosta vse do junija. Fižol je rastlina toplejšega obdobja in za zimsko setev ni primeren.
Če prostora v rastlinjaku ne bomo zapolnili z užitnimi rastlinami, zaščitimo prst z rastlinami za zeleni podor, tako bodo hkrati imeli svoje zatočišče za bogato in živo prst nujni mikroorganizmi. Oktobra je najbolje sejati ozimno žito, lahko tudi božično, ki ga bomo na pomlad, ko bo treba grede pripraviti na nove setve, le vkopali v zemljo.