Pozor! Agresivna čistila poslabšajo kakovost zraka
Da bi nam bilo doma lepo in prijetno, je treba redno brisati prah, sesati in pomivati tla, čistiti okna in preostale površine ter odstranjevati madeže vodnega kamna in preostale nadloge. S takšnimi zapovedmi so odrasle generacije ljudi po vsem svetu, ni pa to vedno res. Z nepravilno izbiro čistil in napačnim načinom čiščenja lahko namreč naredimo več škode kot koristi. Še posebno za zdravje članov gospodinjstva.
Pogosto se namreč pri odstranjevanju madežev zatečemo po pomoč k agresivnim čistilom, za katera vemo, da bodo delo opravila hitro in učinkovito. Zakaj bi denimo pol ure drgnili pečico, štedilnik ali fuge, ko jih lahko enostavno poškropimo s čistilom, počakamo nekaj minut in le obrišemo, kuhinja ali kopalnica pa se sveti kot nova? Zato, ker z uporabo manj agresivnih pripomočkov ali zgolj z drgnjenjem v zrak ne bomo poslali kopice kemikalij, ki bodo nato do nadaljnjega lebdele po stanovanju, mi pa jih bomo vdihovali. Še bolj nevarna so čistila, ki jih ne spravimo pravilno, zaradi česar lahko pride do spremembe v njihovi kemijski sestavi ali se predčasno pokvarijo.
Če se agresivnim čistilom ne želimo povsem odreči, njihovo uporabo čim bolj zmanjšamo, obenem pazimo, da jih vedno spravimo na primerno mesto, ki je navedeno v navodilih proizvajalca, zgrešiti ne moremo s hladnim, temnim in suhim prostorom. Če živimo v gospodinjstvu z otroki ali hišnimi ljubljenčki, jih spravimo na višja mesta, kjer jih ne bodo mogli doseči in po nesreči zaužiti: slednje je lahko celo smrtno nevarno.
Uporaba čim bolj ekoloških in do okolja prijaznih čistil je še posebno pomembna v hladnejših mesecih, ko običajno prostorov ne zračimo tako pogosto kot sicer, in že samo to kakovost zraka močno poslabša. Kot so ugotovili pri Svetovni zdravstveni organizaciji, človeškemu zdravju najbolj škoduje prav onesnažen zrak. Pri tem si sicer predstavljamo zrak, poln smoga, a tudi hlapi čistil ga onesnažujejo, še posebno tistega, ki ga dihamo v zaprtih prostorih.
Tako rekoč vse lahko očistimo s pomočjo sode bikarbone, kisa ali limonovega soka ter vode.
Omenjena organizacija je opozorila še, da kar devet od desetih ljudi na svetu diha zrak, ki ni dovolj kakovosten, zaradi vdihavanja kombinacije notranjih in zunanjih onesnaževalcev pa vsako leto umre več kot sedem milijonov ljudi. Slaba kakovost zraka v stanovanju je zlasti nevarna za alergike in ljudi z obolenji pljuč. Vsa tovrstna stanja se bodo namreč poslabšala, pri ranljivih skupinah, kot so otroci in starejši, pa se lahko celo razvijejo na novo.
Zato izberimo ekološka čistila, če se nam zdijo predraga, pa lahko tako rekoč vse očistimo s pomočjo sode bikarbone, kisa ali limonovega soka ter vode. Zasušenih in trdovratnih madežev morda res ne bodo odstranili tako hitro in enostavno, zato se potrudimo, da po vsaki uporabi očistimo štedilnik in pečico, delovno površino v kuhinji, ploščice v kuhinji in kopalnici ter morebitne madeže. Vse skupaj nam bo vzelo morda pol ure na dan, bomo pa tako skrajšali čas tedenskih čistilnih akcij ter se poslovili od škodljivih čistil.
Z uporabo agresivnih pripomočkov bomo v zrak poslali kopico kemikalij, ki bodo do nadaljnjega lebdele po stanovanju, mi pa jih bomo vdihovali.
Paziti je treba na še eno veliko nevarnost, ki preži v naših domovih – plesen. V želji, da bi prihranili kakšen evro, se bodo letos morda mnogi odločili za manj ogrevano stanovanje in manj pogosto zračenje, s tem pa si bodo naredili medvedjo uslugo. Kombinacija obojega je namreč idealna za razvoj plesni, zlasti če imamo v stanovanju nekoliko več vlage. Njena stopnja se vsakodnevno še zvišuje med kuhanjem in toplimi prhami, z obojim namreč v zrak spuščamo paro, ko ta pade na hladne površine neogrevanega prostora, pa se spremeni v vodne kapljice, te se v omenjene površine vpijejo in tam ostanejo. To se ne bo zgodilo, če vklopimo grelne naprave, ki zrak izsušijo, in poskrbimo za redno zračenje in kroženje zraka.
