Preberite, kako spi sadno drevje
Približuje se koledarska zima, meteorološka se je začela 1. decembra. S tem se začenja tudi zimska dormanca ali zimski počitek. Dormanca, ki izhaja iz latinske besede dormire, spati, je stanje začasno zmanjšane aktivnosti presnove pri organizmih, največkrat v povezavi z neugodnimi razmerami v okolju. Takrat so organizmi zelo varčni z energijo, da lahko neugodno obdobje preživijo. Dormanco pri rastlinah večinoma uravnavajo rastlinski hormoni.
Nekateri fiziološki procesi so popolnoma prekinjeni, na primer fotosinteza, spet drugi pa so manj intenzivni. Dormanca poganjkov je prilagoditev lesnatih trajnic na obdobja nizkih temperatur v geografskih območjih z letnimi časi. Sprožijo jo različni signali iz okolja, kot sta krajšanje svetlega dela dneva jeseni in nižanje temperatur zraka. Zimsko mirovanje je pogojeno z dednimi lastnostmi in okoljskimi razmerami.
Če jeseni hitimo s sadnjo listopadnih dreves v času, ko odvržejo listje, je za iglavce pozna jesen neprimerna. Koreninski sistem iglavcev je tudi takrat aktiven zaradi mase zelenih iglic, kjer tudi pozimi potekajo fotosinteza in drugi procesi. Če jih posadimo pozno jeseni, bi bile lahko rastline v času zmrzovanja tal tarča fiziološke suše. Iglavce je primerneje saditi zgodaj spomladi, ko mine nevarnost pozebe. Drugo obdobje, primerno za sajenje iglavcev, je od konca poletja do konca oktobra, ko se rast poganjkov upočasnjuje. To je še posebno pomembno, če sadimo iglavce z golimi koreninami, tiste s koreninsko grudo ali iz lonca pa lahko sadimo vse leto razen pozimi.
V preteklih tednih so marsikje, kjer tla niso bila premokra, sadili sadno drevje, saj marsikje še niso pomrznila. Zdaj pa je napočil čas, ko je tudi sadno drevje leglo k počitku. Glede na trajanje lahko »spanje« sadnega drevja razdelimo na začetno zimsko mirovanje oziroma pripravo na mirovanje ter biološko ali fiziološko oziroma globoko zimsko mirovanje.
Ob prehodu v pomlad sledi še ekološko zimsko mirovanje, ki pa se lahko tudi prekine, če so zunanje razmere ugodne. V času globokega mirovanja nizke temperature zraka, najučinkovitejše so med 4 in 6 °C, zmanjšujejo koncentracijo inhibitorjev rasti v brstih. V tem obdobju se brsti ne bodo razvili, tudi če bi jih postavili v idealne razmere. Ko je izpolnjen pogoj dosežene vsote potrebnih nizkih temperatur ter inhibitorji rasti niso več prisotni, se začne ekološka dormanca. Takrat lahko signal iz okolja že sproži prebujanje.
Težave korenin
Čas sajenja sadnega drevja se bliža koncu, temperature tal to sicer še vedno omogočajo, vendar je vlažnost tal prevelika. Pri sajenju sadnega drevja je treba veliko pozornosti nameniti kakovosti sadik, saj je vse več bolezni, ki jih s tradicionalnimi načini varovanja sadnih dreves ne moremo obvladati. Rane na skorji, odebelitve vej, izločanje smole, propad dreves so posledice, ki jih lahko povzročajo bakterije, virusi in fitoplazme.
Čas sajenja sadnega drevja se bliža koncu.
Ena takih je koreninski rak sadik sadnega drevja, neozdravljiva bolezen, zato je kakovostna sadika sadnega drevesa in trte pogoj za uspeh. Koreninski rak oziroma Agrobacterium tumefaciens je polifagna bakterija. Pri nas je precej razširjena, velika škoda nastane v drevesničarski pridelavi. Vse okužene sadike je treba uničiti. Simptomi bolezni se pri sadnem drevju ali vinski tri kažejo v obliki tumorjev na korenini, koreninskem vratu in deblu, pri trti pa na deblu in na starejših vejah. Okužba povzroči zastoj v razvoju, listi in poganjki zakrknejo, listi se sušijo, prav tako cvetni popki, pogosto se drevo smoli. Podhranjenost dreves in izpostavljenost vremenskim šokom sta glavna vzroka za pojav drevesnega raka.
Dormanca je stanje začasno zmanjšane aktivnosti presnove pri organizmih.
Gliva v drevo vstopa tudi skozi rane zaradi poletne rezi, obiranja ali jesenskega odpadanja ter prek ranic kot posledica napada drugih vrst gliv. Bakterije so lahko v drevo vstopile že poleti in se počasi širijo jeseni in pozimi; ohranjajo se na obolelih rastlinah in rastlinskih ostankih okuženih dreves v tleh. Najpomembnejši način širjenja bakterij je prek obolelih sadik, okuženega orodja za rezanje in cepljenje ali okuženih tal. Bakterije spodbudijo rastlinske celice k povečanju, in tako nastanejo tumorji. Potencial bolezni lahko zmanjšamo tudi tako, da odstranimo obolela drevesa.
