Pred prazniki zloščimo srebrn pribor

Jedilni pribor kupujemo le občasno, morda celo enkrat v življenju, če smo kupili kakovostnega. Ta se bo lahko tudi prenašal iz generacije v generacijo kot družinska zapuščina. Mnogi imajo več vrst pribora, ki ga uporabljajo ob različnih priložnostih, za vsakdanjih in praznik, srebrnina se znajde ob svečanem prazničnem pogrinjku, medtem ko navaden pribor uporabljamo vsak dan.

Za tega je najbolje, da je enostaven, kar je pomembno iz čisto praktičnega vidika. Tistega, ki ima okrasje in narezljano površino, je namreč precej težje očistiti kot gladkega, zato že pred nakupom pomislimo, kako se bomo čiščenja lotevali. Medtem ko so naši predniki jedli z lesenimi žlicami, še nedolgo tega z aluminijastimi, je današnji kakovosten kovinski pribor narejen večinoma iz inoksa oziroma nerjavečega jekla. Ta se enostavno pomiva, zlasti če je gladek, le včasih ga je treba zloščiti z mehko kuhinjsko krpo, če so na njem sledi vodnih kapljic. Lahko ga pomivamo v stroju, lahko pa se zgodi, da bo postal lisast, če uporabljamo preveč soli. Več dela bo s srebrnim priborom, ki ga občasno, vsekakor pa pred uporabo, temeljito zloščimo. Nekoliko težje je čistiti narezljan pribor, saj se v zarezah lahko nabira umazanija; v tem primeru si pomagamo z zobno ščetko.

Pred nakupom kakovostnega pribora bodimo pozorni na oznake, da ne bomo kupili mačka v žaklju. Pristnost srebrnine zagotavlja oznaka sterling, 925 ali 925/1000, s katero mora biti označen vsak kos. Pribor iz nerjavečega jekla ima oznako 18/xy, pri čemer so xy vrednosti od 00 naprej. Oznaka nam pove, da ima ima 18 % kroma, ki skrbi za trdnost kovine, in xy % niklja, ki ščiti pred rjavenjem in izgubo barve. Boljši pribor je običajno spravljen v posebnem ličnem kovčku. Poleg kovinskih priborov lahko kupimo tudi plastičnega, s tem običajno začnejo majhni otroci, ko se navajajo na gosto hrano. Nekateri še vedno radi uporabljajo lesen pribor, zlasti žlice, saj pravijo, da ima tako hrana poseben, prvinski okus.

Oblikovalci pribora jim včasih namenijo lesene ali plastične ročaje, kar je lahko estetsko, praktično pa ni preveč. Tak pribor se zaradi robov težje pomiva, pa še krajšega veka je običajno.