Pred sezono preglejmo kurilne naprave!

Začenja se kurilna sezona, ponekod se je že. Tisti, ki nimajo možnosti sami odločati, kdaj bodo začeli ogrevati dom, običajno zaznajo, da radiatorji postajajo topli, ko se ob večerih, natančneje ob 21. uri, tri dni zapored temperatura zunaj spusti na ali pod 12 stopinj Celzija. S kurilno sezono pa vsako leto pridejo tudi težave, tako finančne kot varnostne. Letos se bo ogrevanje v nekaterih krajih z daljinskim sistemom na toploto ali s sistemom oskrbe z zemeljskim plinom podražilo.

Podražitev je že doletela prebivalce Šaleške doline, kjer je Termoelektrarna Šoštanj zaradi podražitve emisijskih kuponov ceno zvišala za slabih 37 odstotkov, Ljubljane, Maribora in Kranja, v Celju in Murski Soboti cene ostajajo enake, nekaj sprememb pričakujejo na Ptuju. A tudi tisti, ki se ogrevajo samostojno, torej z lastnimi kurišči, ne bodo na boljšem, saj se cene energentov, predvsem plina in kurilnega olja, na trgu zvišujejo, s tem pa se zvišujejo tudi prodajne cene.
 

Najcenejša še vedno drva

Najcenejši način ogrevanja ostajajo drva, ki pa niso primerna za vse domove, pozabiti ne gre niti na negativen vpliv, ki ga ima kurjenje trdih goriv na okolje. Če imamo doma kurilno napravo na trdo gorivo, obstaja tudi velika nevarnost dimniških požarov, ki vsako leto med kurilno sezono povzročijo ogromno škode na nepremičninah. Da se to ne bi zgodilo, je treba naprave in dimnike redno vzdrževati, pregledovati in čistiti. Zagori namreč takrat, ko se na stenah dimnika in dimniškega priključka naberejo katranske obloge in saje ter se ob izpostavljenosti visokim temperaturam vnamejo.

Pred začetkom kurilne sezone je zato ključnega pomena, da si kurilno napravo ogleda dimnikar in jo po potrebi očisti, redno jo je nato treba čistiti tudi med sezono. Poleg tega je treba upoštevati navodila izvajalca kurilne naprave, kaj se sme v njej kuriti in kaj ne. Med slednje denimo spadajo odpadki, tudi še vlažen les je lahko nevaren.

Priprava na kurilno sezono pa ni potrebna le pri napravah na trda goriva, čeprav so posledice lahko najhujše prav pri teh. Odzračiti in očistiti je treba tudi radiatorje, če bodo na notranji strani prekriti s prahom, namreč ne bodo delovali tako učinkovito, kot bi sicer, zato bo prostor hladnejši, račun za ogrevanje pa višji.

Prah, ki se nabere v radiatorju, bo preglavice še posebno povzročal alergikom, saj se bo začel ob višjih temperaturah dvigati iz naprave in hitro ga bo poln prostor. Notranjost radiatorjev najhitreje očistimo s parnim sesalnikom, ki bo prah in umazanijo na spodnji strani potisnil ven, lahko pa se tega lotimo tudi s sušilnikom za lase. Za radiator in podenj položimo mokro krpo, nato pa z zgornje strani v radiator usmerimo hladen zrak iz sušilnika. Prah in preostali delci bodo poleteli na plan in se prilepili na krpo.
 

Investicija se hitro povrne

Če se ogrevamo s toplotno črpalko, preverimo filtre in jih po potrebi očistimo, očistimo tudi zunanje enote, preverimo delovanje obtočnih črpalk ter stanje ekspanzijskih posod in varnostnih ventilov. Za toplotno črpalko se sicer kljub visokemu začetnemu vložku odloča vedno več ljudi, saj se investicija hitro povrne, običajno v petih do sedmih letih, ob subvenciji Eko sklada še nekoliko prej, toplotne črpalke so tudi najbolj ekološki način ogrevanja.



Obstaja več vrst, najcenejša je voda-voda, ki za ogrevanje izkorišča toploto podtalnice, strošek ogrevanja in vzdrževanja pa je najnižji pri črpalki zemlja-voda, ki izkorišča toploto tal. Na voljo je še črpalka zrak-voda, pri kateri hišo ogreva toplota okoliškega zraka.

Četudi se zdi toplotna črpalka velik finančni zalogaj, pa je daleč najdražje ogrevanje na kurilno olje, tako s stališča začetne investicije kot letnega stroška vzdrževanja in ogrevanja. Zemeljski ali utekočinjen naftni plin sta na drugem mestu, še posebno slednji velja za zelo drag energent, in čeprav gre za zelo čist vir energije, tudi izkoristek je dober, je slabost ogrevanja na plin ta, da je treba zanj postaviti cisterno, porabniki pa so odvisni od uvoza.