Predlog za izlet: Gevrazij, Protazij in Jošt (FOTO)

Nad Vranskim se dviga mogočna gmota Dobroveljske planote. Po njej so posejane samotne kmetije in cerkvice. Najlepše je morda pri starodavnih cerkvicah Gevrazija in Protazija in Jošta.

Pogled z Dobroveljske planote

Do njih se lahko povzpnemo z Vranskega, a je to skorajda celodnevni pohod. Lahko pa tudi s ceste na Čreto ali prek vasi Prapreče in Volga, od katerih se zapeljemo do sedla Lipa. Do obeh cerkvic in samotne kmetije z obeh strani pripelje makadamska cesta.

Najprej se odpravimo do svetega Jošta. Ob cesti stoji samotna kmetija, sestavljena iz stanovanjske hiše in številnih gospodarskih poslopij. Cerkev iz 15. stoletja stoji nekoliko pod cesto in je bila pred kratkim obnovljena. Naše oko pritegne osmerokotni zvonik šilaste konice.

V Sloveniji je 14 cerkva sv. Jošta, zavetnika romarjev, mornarjev in pekov, za dobro žetev ter proti ognju, neurju in kužnim boleznim. Jošt je bil bretonski kralj, ki se je odpovedal prestolu in odšel na romanje. Goduje 13. decembra, ponekod 17. maja, redkeje tudi 26. julija ali 9. januarja.

Le nekaj minut hoje od cerkve svetega Jošta stoji sredi širnega travnika še ena, precej manjša. To je cerkvica svetih Gevrazija in Protazija. Je iz začetka 16. stoletja in edina v Sloveniji posvečena tema dvema mučencema iz četrtega stoletja. Cesar Jožef II. ji je odvzel bogoslužni status oz. jo eksekriral (preklel), vendar so jo po obnovi leta 1868 znova posvetili. Do nedavnega je bila nevzdrževana in v slabem stanju, nato pa so jo lično obnovili.

Pohod lahko nadaljujemo po širnih gozdovih do planinskega doma na Čreti, lahko pa se vrnemo v dolino.