Predlog za izlet: po samotnih poteh do puščavnikovega bivališča (FOTO)
Mogočna kopa Krna z 2244 metri višine dominira v zgornjem Posočju. Njegova južna pobočja so obsijana s soncem in na njih stoji vrsta planin pa tudi manjših vasi. Ena bolj zanimivih, a nekoliko manj znanih je istoimenska vasica Krn. Na poti ob Soči v vasici Kamno prečkamo reko in se po strmi cesti popeljemo najprej mimo vasi Selce ter Vrsnega, kjer je rojstni kraj pesnika Simona Gregorčiča. Ovinki in strmina ceste še kar ne popustijo in nas pripeljejo do vasi Krn. Vasica ne bi mogla biti na bolj idiličnem kraju. Kopica okoli desetih hiš, cerkvica svetega Roka in za kuliso ostenje Krna in Batognice.
Vasica Krn ne bi mogla biti na bolj idiličnem kraju.
Takoj na drugi strani vasi, še pred planino Kuhinja, zavijemo ostro na desno in se na poti proti planini Pretovč usmerimo na kolovoz. Ta nas popelje mimo propadle kmetije v gozd in bližnjega potoka. Smerokaz nas usmeri do Puščavniške jame. Ta ni naravnega nastanka, je nekdanja italijanska kaverna. V obdobju 1915–1917 je prav v teh krajih potekala soška fronta. Italijani so s Padske ravnine prodrli do Julijskih Alp, tri leta so prav tu poskušali prodreti v dolino Tolminke in prek Bogatinskega sedla v dolino Save Bohinjke. Pobočja so prekopana s strelskimi jarki, kavernami in topniškimi položaji. Oktobra 1917 je avstro-ogrska ofenziva fronto prestavila za 150 kilometrov proti zahodu na reko Piavo. Vojaki so za sabo pustili kupe vojaške opreme, vračajoči domačini pa so barvne kovine in rjaveče železje pobirali ter ga prodajali kot sekundarne kovine. V eno izmed kavern se je takrat naselil čisto pravi puščavnik, Franc Gabršček (1876–1952); njegovo življenje ni povsem znano, menda je med obema vojnama delal v Nemčiji. Kaverna mu je bila všeč, izvir vode je bil nekaj korakov stran. Tam je bival 18 let in živel od pobiranja ostankov svetovne vojne. Usodne so bile snežne padavine med 13. in 15. februarjem 1952. Samo v Ljubljani je zapadlo več kot dva metra snega, v zgornjem Posočju še veliko več. S pobočij Stadorja in Maselnika se je odtrgal plaz, zasul njegovo kaverno in vanjo onemogočil dostop zraka. Preden se je Gabršček izkopal, je bilo že prepozno.
Južna pobočja Krna so obsijana s soncem, na njih je več manjših vasi.
Kaverna je taka, kot je bila. Precej širok vhod se nadaljuje v rov nekaj deset metrov v globino. Zadnji del je pregrajen z nizkim zidom, tam je imel puščavnik svoje bivališče. Prav zanimivo. A bolje kot ždeti v kaverni se je potepati po s soncem obsijanih planinah pod Krnom.
