Predlog za izlet: po sledeh redke rože (FOTO)
Nad Polhovim Gradcem se kot mogočna gmota dviga kopasti vrh Polhograjske Gore, ki je s 824 metri višine priljubljeni cilj nedeljskih izletnikov vseh starosti. Od izhodišča do vrha potrebujemo uro in pol prijetnega vzpenjanja. Toliko še za vrnitev, in to je dovolj, da si naredimo lepo popoldne.
Pot ima pridih gosposkega življenja. Začne se namreč pri graščini družine Blagaj. V obnovljenem poslopju je muzej pošte in komunikacij, ob graščini stoji stolp z uro, dvorišče pa krasita Neptunov vodnjak in park. Za graščino se začne pot strmo vzpenjati in po nekaj minutah hoje naletimo na obelisk, posvečen visokemu gostu.
Leta 1837 je grof Ursini Blagay primerke danes po njem imenovanega volčina prinesel kustosu kranjskega deželnega muzeja Henriku Freyerju. Ta je rastlino spoznal kot novo vrsto, sledilo je živahno dopisovanje v znanstvenih krogih. Za cvetlico je slišal tudi saški kralj Friderik Avgust II. in že naslednje leto je belo cvetoča in redka rastlina doživela obisk navdušenega botanika, ki je bil tudi kralj. Grof Blagay je dal v spomin na ta dogodek postaviti spomenik.
Od izhodišča do vrha je ura in pol prijetnega vzpona.
Pot nas še naprej pelje v klanec, bolj ali manj vseskozi po gozdu. Nekaj deset metrov pod vrhom nas preseneti manjše sedlo, kjer je planinski dom. Od tu je le še nekaj minut do vrha Polhograjske Gore. Naseljen je bil že v pradavnini, tod so našli ostanke gradišča.
Na vrhu so našli ostanke gradišča.
Danes je na njem cerkev svetega Lenarta, obdana z ostanki obzidja protiturškega tabora. Polhograjska Gora je eden višjih vrhov v okolici, z njega se na sever odpre pogled na Polhograjske Dolomite z dominantnim Toščem, na južni strani pa se razprostira Ljubljansko barje, nad njim s svojo temačno resnostjo bdi Krim.