Predlog za izlet: S Pokljuke na Mrežce
Običajno se na 1965 visok vrh Mrežce odpravim od Šport hotela na Pokljuki. Letošnja zima pa je prinesla novo prakso. Nič več zastonjkarskega in nepravilnega parkiranja ob zasneženi glavni cesti, zato je prva naloga poiskati prost parkirni prostor ob hotelu.
Na drugi strani hotela se gozdna cesta prav kmalu usmeri v pokljuške gozdove. Dobre pol ure hodimo bolj ali manj po ravnem, potem pa se dvignemo čez manjšo vzpetino in se na drugi strani spustimo na planino Zajavornik. Obsežna planina s številnimi stanovi in s kuliso pod osrednjimi Julijci preprosto ne bi mogla biti lepša. Po njej je speljanih vrsta prog za smučarski tek, na katerih je zelo živahno.
Na drugi strani planine se svet zlagoma začne dvigati. Ves čas se vzpenjamo po kolovozu. Od številnih pohodnikov je pot čisto zglajena in vsaj pohodne derezice res niso odveč. Eno uro se dvigamo prek okljukov in na višini 1630 metrov se svet odpre. Smo na Lipanski planini. Na njej stoji Blejska koča, običajno je odprta kar vso zimo, saj je cilj številnih obiskovalcev. Na planini se planinska pot razcepi: na desno vodi prek grebena nad Krmo proti Debeli peči, naravnost v klanec pa vodi naša pot, na Mrežce.
Z izhodišča na vrh potrebujemo kake tri ure hoda.
Takoj za planinsko kočo se svet začne strmo dvigati. Pa ni prehudo. Smrekove gozdove nadomestijo macesnovi, in ko se ti z naraščajočo nadmorsko višino začno počasi redčiti, je vedno več razgleda po Pokljuki in prek nje na Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Glavni razgled nas šele čaka. In to takrat, ko se na višini okoli 1800 metrov dvignemo na greben nad dolino Krme, ki leži pod prepadnimi stenami tisoč višinskih metrov nižje. Na drugi strani nas pričaka izredno lep pogled na Triglav in Rjavino. Po grebenu je razgled od Tošca in Vernarja na zahodni strani ter vse do Debele pači na skrajnem vzhodu.
Pot je zglajena in vsaj pohodne derezice niso odveč.
Od vrha grebena zavijemo ostro na desno in pot nas po pol ure hoje pripelje na vrh Mrežce. Vse skupaj potrebujemo z izhodišča kake tri ure hoda. Dostop je enostaven, le držimo se stran od severnih pobočij. Na vrhu je vedno nekaj obiskovalcev. Človek malce poklepeta, se naužije prelepih razgledov ter odsmuča v dolino ali pa se peš odpravi po poti pristopa. Mrežce so poleti eden številnih s travo pokritih vrhov, pozimi pa se spremenijo v zimsko pravljico.
