Predlog za izlet: Smokuški vrh ponuja nekaj klopi in pogled daleč naokoli (FOTO)
Ko se mimo Brezij zapeljemo na Radovljiško polje, se pred nami odpre širna ravnina. Nad njo dominira mogočni kompleks Karavank, ki se vleče skorajda naravnost od zahoda proti vzhodu. Najbolj markanten vrh je Stol, ki s svojo mogočno kopo obvladuje višine nad Radovljico. Ob tem človek nad Begunjami komajda opazi greben Reber, ki se zdi kot pomanjšane Karavanke. Nanj se da povzpeti iz Begunj prek Svetega Petra in Sankaške koče pa tudi prek nemarkiranih vasi pod grebenom. Morda najlepša pot na ta greben je iz doline Završnice.
Vzpon in vrnitev s Smokuškega vrha vzameta okoli štiri ure.
V Žirovnici tik pred Jesenicami z glavne ceste zavijemo ostro na desno in se zapeljemo do akumulacijskega jezera na potoku Završnica. Z brežin jezera zavijemo takoj strmo v breg in se povzpnemo na najnižji del grebena. Nekaj minut nižje leži slikovita cerkvica svetega Lovrenca, mi pa zavijemo ostro levo in se prek grebena Gosjaka vzpenjamo proti najvišji točki, Smokuškemu vrhu (1122 metrov).
Pot je nemarkirana, a vseeno lepo izhojena. Višje kot se vzpenjamo, bolj je zahtevna. Pod vrhom je kar nekoliko izpostavljena, a je lepo opremljena s klini, pletenicami in skobami. Nato se svet položi in potrebujemo le še nekaj minut do vrha.
Naš cilj je nekoliko nenavaden. Ves čas se potepamo po gostem gozdu, na vrhu pa nas pričaka nekaj klopi, polica nad prepadom in pogled daleč naokoli. Razgled je najlepši na Blejsko jezero, ki se nam s Smokuškega vrha pokaže v svoji morda najlepši podobi. Sorazmerno blizu je in njegove znamenitosti se nam zde na dosegu roke.
Globoko pod nami je širna ravnina Radovljice, siva gmota planot Jelovica in Pokljuke pa seveda Julijske Alpe daleč v ozadju. Pocrkljamo se na soncu, vendar je vsega lepega enkrat konec. V dolino se lahko vrnemo prek že omenjenega Svetega Petra ali pa po nemarkiranih poteh do vasi pod Stolom. Morda se je najlepše vrniti kar po smeri pristopa. Tu in tam se nam odpre pogled na Stol in jezero v Završnici globoko spodaj. Kljub sorazmerno nizki nadmorski višini nam vzpon in vrnitev s Smokuškega vrha vzameta kake štiri ure, kar zna biti v vročini kar zahtevno. K sreči pot večinoma poteka po gozdu. Skoraj neznani Smokuški vrh navduši z razgledom na Blejsko jezero, in to je tisto, kar velja.
