Predlog za izlet: v Pivki iz muzeja vojaške zgodovine na hrib (FOTO)
Pivka, nekoč se je imenovala Šentpeter na Krasu, je bila od nekdaj pomembno prometno središče. Območje je bilo naseljeno že v prazgodovinskih časih in nato neprekinjeno do današnjih dni. Bližnji vrhovi so še danes obdani s kamnitimi grobljami, ostanki nekdanjih železnodobnih gradišč. Na tem mestu so v poznem antičnem času zrasle utrdbe Alpskega zidu, ki je Rimski imperij varoval pred vdori barbarov v Italijo. Srednjeveško naselje je ponovno kot Šentpeter zraslo v 13. stoletju. Razcvet je doživel sredi 19. stoletja, ko ga je dosegla južna železnica, krak te se je prav tu odcepil proti Reki. Po drugi svetovni vojni je Primorska ponovno pripadla Sloveniji in naselje se je preimenovalo po bližnji reki ponikalnici. V dolini reke Pivke najdemo kopico presihajočih jezer, eno lepše od drugega.
Pokrajina v zadnjih desetletjih doživlja turistični razcvet. Temelj tega sta Park vojaške zgodovine v nekdanji italijanski obmejni vojašnici in krožna pot na Šilentabor. Prvi je v zadnjih letih zrasel v enega najbolj zanimivih muzejev daleč naokoli; predstavljena sta prazgodovina ter antični čas, v posebnem oddelku razvoj kartografije s področja današnje Slovenije, najbolj zanimivi eksponati so iz zadnjega stoletja, predvsem iz časa druge svetovne vojne: tanki, nemška vojaška lokomotiva in vrsta protiletalskega orožja. Še bolj zanimive eksponate najdemo v najnovejšem oddelku muzeja, kjer sta predstavljena slovenska osamosvojitvena vojna in čas razpada Jugoslavije. V njem je čisto prava podmornica in vrsta zanimivih letal, tudi mig 21. Z njim lahko v simulatorju tudi čisto zares poletimo.
Izredno zanimiv je potep po vrhovih nad Pivko. Nad mestom se dviga grič Kerin. Na njem se prepletata dve zgodovinski obdobji. Tam je nekdaj stalo prazgodovinsko gradišče in prepadni vrh je še danes obdan z gomilami kamenja, ki so ostanek že davno propadlega obzidja. Strateški pomen vrha so prepoznali tudi Italijani in ga v času med obema vojnama prevrtali s številnimi utrdbami. Še bolj zanimiv je pol ure oddaljen in sto metrov višji Sveti Primož. Tam najdemo ostanke rimske utrdbe, srednjeveške cerkvice in mogočno italijansko topniško utrdbo, ki je bila del druge obrambne črte novodobnega Alpskega zidu. Od tam se da odpraviti na precej oddaljen vrh Šilentabor. Na njem je danes ostalo le še nekaj temeljev srednjeveške utrdbe. V srednjem veku je bil to najprej plemiški grad, nato mogočni kmečki protiturški tabor, daleč največji v Sloveniji. Z njega je lep razgled na Vremščico in Nanos, med katerima je naravni prehod iz Notranjske na Primorsko, pa tudi na Snežnik, katerega mogočni vrh je zasnežen še daleč v čas, ko je v dolini že davno pomlad. Prav tako na dolino Pivke s presihajočimi jezeri globoko spodaj in greben Javornikov, po katerem je nekdaj tekla meja med kraljevinama Italijo in Jugoslavijo.
Šilentabor ponuja lep razgled na Vremščico in Nanos, Snežnik in na dolino Pivke s presihajočimi jezeri.
V bližnji vasi Šilentabor najdemo slikovito cerkev svetega Martina z vaškim pokopališčem in ostanki srednjeveških fresk. Od tu se spustimo proti vasi Narin globoko spodaj. Vmes se zamenja geološka sestava tal: predhodni trd in surov kamniti svet kraškega apnenca se prelevi v bistveno bolj nežen flišnati svet. V vasi Narin nas pričaka gastronomska ponudba kmečkega turizma, ki s svojimi dobrotami potolaži tudi najbolj razvajene želodce. Opisana pot nam vzame skorajda ves dan, in takrat je pristna kmečka hrana čisto pravi blagoslov. Od tu se potem vrnemo na izhodišče. Na Pivškem se najde za vsakogar kaj. Le čas si moramo vzeti in se odpraviti v te zanimive kraje.
