Pregreto ozračje: najvišje temperature so se dvigovale čez 30 °C
Razgreto ozračje v zadnjih dneh je povzročilo pestro vremensko dogajanje v Evropi. Del Italije je zajel prvi letošnji vročinski val. Zaradi območja visokega zračnega tlaka nad severno Afriko, imenovanega Hanibal, so se temperature zraka dvignile do 34 °C. Območje visokega zračnega tlaka se je zaradi pritiska toplih zračnih mas širilo v Italijo, kjer so padali temperaturni rekordi: v Bolzanu so beležili najbolj vročo majsko noč po letu 1956, ko se minimalna nočna temperatura ni spustila pod 21 °C, kar je značilno za tropske noči.
Takšne vremenske razmere so sicer nenavadne za maj, običajno povzročijo dolgotrajne vročinske valove. Sredi maja se najvišje povprečne temperature v večjih italijanskih mestih gibljejo med 20 in 24 °C.
Tudi pri nas so v zadnjih dneh povprečne dnevne temperature zraka poplesavale nad dolgoletnim povprečjem. Najvišje so se na Goriškem in ob Obali dvigovale čez 30 °C, tudi v osrednji in jugovzhodni Sloveniji so bile nad 25 °C.
Klestila toča
Razgreto ozračje je ponekod prineslo nevihte in neurja s točo, z nalivi in močnimi sunki vetra. Nastajale so nevihte, ki so se ponekod spremenile v neurja. Zahod Nemčije je prešel celo tornado. Toča je klestila po Franciji in Nemčiji. Tudi pri nas je povzročala škodo, o njej so poročali z območja Ptuja, Gorišnice, Tuhinjske doline, Trojan, Zasavja in Podravja ter tudi od drugod.
Zmerno sušne razmere vztrajajo na Obali s Krasom in na Goriškem.
Oblaki, ki so potrebni za nastanek toče, so kumulonimbusni in nastajajo v posebnih vremenskih razmerah, najpogosteje v topli polovici leta. Toča je padavina v obliki bolj ali manj okroglih, trdnih prosojnih ledenih zrn s premerom več kot 5 mm, ki nastanejo v nevihtnem oblaku zaradi vertikalnega dvigovanja vodnih kapljic iz toplejših v hladnejše plasti nevihtnega oblaka, zamrzovanja kapljic, primrzovanja podhlajene vode ob dvigovanju in spuščanju ledenih zrn v oblaku, dokler zaradi teže ali navzdol usmerjenega zračnega toka ne padejo na zemeljsko površino.
Posebna značilnost toče je, da se pojavlja zelo neenakomerno in nezvezno po zemeljski površini. V novejšem času nam pri razlagi tega pojava pomaga meteorološki radar, ki je osnovno orodje za proučevanje neviht in nevihtnih sistemov.
Tla ponekod suha
Na travnikih brnijo kosilnice, marsikdo je v zadnjih dneh lahko posušil seno celo na tleh. To so omogočale visoka evapotranspiracija in visoke temperature, razen tam, kjer so se lokalno razvile nevihte. V zadnjem 30-dnevnem obdobju beležimo normalne do visoke, v delih Primorske pa tudi zelo visoke vrednosti evapotranspiracije.
Glede na dolgoletno povprečje imamo v zadnjem 30-dnevnem obdobju na skrajnem zahodu in jugozahodu države pomanjkanje padavin. Zmerno sušne razmere vztrajajo na Obali s Krasom in na Goriškem, stanje se je poslabšalo na Notranjskem, kjer 30-dnevna vodna bilanca izkazuje izrazito sušne razmere. Drugod po državi je za ta letni čas še vedno običajna preskrbljenost tal z vodo.
Pričakovati je, da bodo sušne razmere na prej omenjenih območjih še vztrajale, do zmerno sušnih razmer pa se bodo poslabšale v osrednjem in severozahodnem delu Slovenije. V preostalih delih države z vidika vodne bilance pričakujemo običajne razmere v površinskem sloju tal.
Rumen poprh
Marsikdo v teh dneh kiha zaradi alergije na cvetni prah. Tega je letos res v izobilju. Glavni krivec v nižinah je cvetni prah trav. Vetrovi še vedno prenašajo pelodna zrna hrasta in gabra, po podatkih biovremenske prognoze je v zraku tudi cvetni prah divjega kostanja, bezga, oreha in cipresovk. Letos močno cvetita smreka in bor, ki navadno ne povzročata alergij, se pa cvetni prah iz zraka useda v rumenem poprhu na površine. Ne le alergije, za nekatere posameznike je lahko moteč tudi močan vonj cvetočih dreves in grmov.
Trenutno na primer cvetijo robinija, lovorikovec, španski bezeg in drugi. Odpirajo se in močno dehtijo tudi cvetovi črnega bezga. V tem času že lahko opazujemo do 10 cm velika socvetja, pakobule, na katerih najprej zacvetijo cvetovi na zunanjem robu. Ti so običajno jalovi, njihov namen je privabljati žuželke. Nato postopoma zacvetijo tudi cvetovi proti sredini pakobula.
Vetrovi še vedno prenašajo pelodna zrna hrasta in gabra.
Dozorevajo tudi semena topola in vrb, veter pa prenaša puhaste bele kosme njihovih plodov, ki ne povzročajo alergij. Topol z valjastimi mačicami sicer cveti spomladi pred olistanjem. Plodovi v obliki glavic vsebujejo številna majhna semena, prekrita z dolgimi svilnatimi dlakami (topolov puh), ki jih prenaša veter.
