Pregrinjalo iz ledenih kristalov: koliko ga zapade je odvisno od več dejavnikov
Minuli vikend je tudi v nižinah v večjem delu Slovenije natreslo nekaj snega. To daje pokrajini čudovit praznični utrip. Obenem so rastline pod tanko snežno odejo vsaj malo zaščitene pred nizkimi temperaturami zraka, ki so v začetku tedna povsod zdrknile pod ničlo. V nižinskih predelih Slovenije so na ponedeljkovo jutro minimalne temperature zraka padle pod ledišče, in sicer od –1,6 °C (Letališče Cerklje ob Krki) do –6,7 °C (Celje). Tudi na Primorskem in Goriškem so se vrtele pod ničlo. V višjeležečih predelih je bilo bolj mrzlo, večinoma pod –10 °C, na Kredarici –19, na Kaninu –17,4, v Zgornjesavski dolini pa blizu –14.
Po podatkih Arsa je bil v Ljubljani izmerjen najpoznejši prvi minus v novi sezoni. Tudi torkovo jutro je prineslo mraz, v Novi vasi na Blokah je bilo izmerjenih –19,8 °C, v večjem delu nižinske Slovenije od –5 do –9 °C, na Koroškem, Kočevskem in delu Gorenjske med –13 in –17 °C, pod ničlo je bilo tudi v večjem delu Primorske in Goriške (Portorož –2,4, Bilje pri Novi Gorici –5,4).
Ob zadnjem sneženju je padlo največ snega na Notranjskem in Kočevskem, blizu 20 cm. Skupna višina snežne odeje je zelo raznolika, na Kredarici meri skupaj 180 cm, na Voglu 65, v Zgornjesavski dolini malo nad 40, na Notranjskem in Kočevskem okrog 20, podobno je na nekoliko višjih in hribovitih območjih. V nižinah meri le nekaj centimetrov, med 5 in 10 cm v Celju in Črnomlju, le centimeter v Ljubljani in na Letališču Jožeta Pučnika.
Po prijetnih temperaturah je bil ob ohladitvi občutek mraza večji, saj so bila naša telesa razvajena ob bolj jesenskih kot zimskih temperaturah. Univerzalni toplotni klimatski indeks Arsa kaže, da je v zadnjih dneh vladal zmeren do visok hladen stres. Na splošno velja, da mraz postane zelo moteč dejavnik, ko temperature dosežejo –10 °C. Zato je potrebna previdnost pri zunanjih dejavnostih, predvsem v visokogorju.
Na količino snega na določenem območju vpliva več dejavnikov; poleg lokacije, reliefa, naklona, višinskih razlik tudi vegetacija, bližina morja in drugi dejavniki. Razlike v terenu in vetrovi pogosto povzročijo spremembe že na majhni razdalji, saj lahko vetrovi sneg s pobočja odložijo na drugo stran hribovitih, predvsem pa gorskih območij.
Sneg kot zastirka
Sneg ni samo okras zimski pokrajini, temveč tudi naravna izolacija za tla in rastline. Je kot pregrinjalo iz ledenih kristalov oziroma snežink, ki nastanejo v oblakih ob zamrzovanju vodnih kapljic. Običajno sneži, ko sta izpolnjena dva pogoja – dovolj nizka temperatura zraka in vsaj minimalna vsebnost vodne pare v zraku. Da snežni kristali dosežejo tla, mora biti tudi temperatura prizemnih plasti zraka pod lediščem.
Ob obilnejših padavinah lahko snežna odeja nastane tudi pri višji temperaturi od ledišča, vendar se sneg sproti topi, kar smo doživeli ob začetku zadnjega sneženja. Za obstanek snega mora biti dovolj nizka tudi temperatura tal. Letos tla pred sneženjem v nižinah večinoma niso bila zamrznjena, zato se sneg na njih ni prijel oziroma se odeja ni odebelila. Izolativne lastnosti snega pa so močno odvisne od njegove sestave. Na primer nov, rahel sneg predstavlja zelo dobro izolacijo in pomaga blažiti temperaturne spremembe v tleh.
Pomemben je za napajanje podtalnice in strug rek spomladi.
V nekaterih primerih je lahko temperatura tal pod snežno odejo dvakrat višja od temperature okolja. Brez izolacije, ki jo zagotavlja sneg, lahko zimski cikli zamrzovanja in odmrzovanja povzročijo uničenje rastlinskih korenin in čebulic ali prezimnih rastlin. Sneg deluje kot zastirka, katere pozitivni učinki na tla so zelo pomembni pri ohranjanju rodovitnih in biološko aktivnih tal. Če so tla zamrznjena in gola, se lahko te rastline močno poškodujejo. Snežna odeja ima še več drugih prednosti. Tako kot organska zastirka poleti pomaga ohranjati vlago v tleh. Ko se sneg topi, običajno spomladi, rastlinam dovaja vlago, prav tako je voda pomembna za delovanje mikroorganizmov. Sneg je pregovorno znan tudi kot beraški gnoj.
Rastline so pod tanko snežno odejo vsaj malo zaščitene pred mrazom.
Ko pade skozi ozračje, se dušik veže na snežinke in rastlinam zagotovi nežno naravno gnojilo. Pomemben je tudi za napajanje podtalnice in strug rek v spomladanskem času, sploh v sušnih pomladih, ki so zadnja leta kar pogosta. Marsikoga pa preprosto razveseli tako, da izdela snežaka ali se driča po belih pobočjih.
