Prehajamo na zimski čas, kaj to pomeni za naše zdravje?
Tako kot vsako leto bomo tudi letos zadnjo oktobrsko nedeljo urine kazalce premaknili za eno uro nazaj, s tem bomo prešli na zimski čas in spali eno uro dlje.
A čeprav bo urica spanja viška za marsikoga dobrodošla, bodo dnevi nenadoma postali krajši, kar bo imelo dolgoročen vpliv na počutje.
Zakaj sploh premikamo urine kazalce?
Sprememba se zgodi dvakrat na leto: spomladi in v jeseni. Spomladi urine kazalce premaknemo naprej in spimo eno uro manj, v jeseni nazaj in noč je eno uro daljša. A zakaj sploh to počnemo?
Težnja po spreminjanju ure se je pojavila v 20. stoletju, natančneje po drugi svetovni vojni. Namen: varčevanje. Ideja je bila preprosta: s tem, ko bi se poleti za eno uro podaljšal dan, bi porabili manj umetne svetlobe, saj bi bolje izkoristili naravno.
Prva dežela, ki je poskusno uvedla spremembo časa, je bila Nemčija, kmalu so ji sledile vse ostale.
Kdaj natančno bo čas za premik kazalcev?
Letos bomo kazalce premaknili 27. oktobra ob treh zjutraj. Nenadoma bo ura dve.
Ali zadeva deluje?
V sodobnem času je premikanje ure z vidika varčevanja vse bolj vprašljivo in več raziskav je pokazalo, da zlasti prehod na poletni čas povzroča več škode kot koristi.
Strokovnjaki namreč opozarjajo, da dejanje slabo vpliva na naš spalni ritem, na cirkadialni ritem nasploh, da povzroča utrujenost, slabšo koncentracijo in da se v času po premiku kazalcev poviša tveganje za različne nesreče.
Sploh prva dva dneva po premiku ure sta za mnoge težka in naporna, saj naša telesa potrebujejo čas za prilagajanje na nov ritem.
Evropa razmišlja, da bi s tem prenehala
In to že kar nekaj časa. Predvsem zaradi omenjenih negativnih posledic premikanja ure so vse glasnejše težnje, da bi opustili to prakso.
Leta 2018 so v evropskem parlamentu razpravljali o možnosti, da bi prenehali premikati uro. Predlog je bil, da bi vsaka država članica izbrala čas, ki ji najbolj odgovarja (zimski ali poletni) in tega pustila za stalno.
Vendar bi svobodna in nepoenotena izbira časa vnesla zmedo in zaradi nezmožnosti doseganja soglasja med državami premikanje ure, tudi v Sloveniji, tako ostaja.
Kako kar najbolj zmanjšati vpliv prehodna na zimski čas?
Čeprav smo premikanja ure že vsi navajeni, se vsakič znova pojavlja vprašanje: kazalce spremeniti zvečer ali zjutraj? Na srečo sodobne naprave naravnane tako, da se ti premaknejo sami.
Mehanske ure, ki te funkcije nimajo, je bolje prestaviti zvečer.
Na prehod se pripravite počasi in že nekaj večerov pred premikom se začnite ravnati po času, ki prihaja.
Predvsem pa vedite, da je, čeprav se države Evrope ne morejo poenotiti, kateri čas izbrati, zimski tisti, ki je v skladu z našim bioritmom, kar pomeni, da je z veliko vidikov do zdravja in počutja prijaznejši od poletnega časa.
Zakaj?
Kot rečeno, je zimski čas tisti pravi in njemu je prilagojen naš notranji ritem. Zato ima prehod na poletnega na zdravje več negativnih posledic; občutenje spreminja hormonsko sliko ter vpliva na pojav migrene in nervoze.
Ob prehodu na poletni čas so pogosteje, kot ob prehodu na zimskega, zabeležene srčne kapi in druge težave z zdravjem.
Manj stresa za telo
Ob prehodu na zimski čas je telo v manjšem šoku kot ob prehodu na poletnega, saj se posledice eno uro krajše noči odražajo še vsaj nekaj tednov.
Zlasti v delovanju notranjih organov in našega bioritma, ki potrebujejo vsaj dva tedna, da se prilagodijo na nov čas, poletni čas. Ob uri daljši noči so takšne težave izvzete.
Bogatejši odnosi
Zimski čas nima pozitivnih posledic le na zdravje, pač tudi na družabno in družinsko življenje.
V daljših večerih se lahko družina več druži in pogovarja, kar se odraža v bolj kvalitetnih medsebojnih odnosih.
Ima pa en minus
Zaradi krajšega dneva in manjše izpostavljenosti soncu je v telesu pogostejše zaznati pomanjkanje vitamina D.
Zato je v zimskem času treba z njim obogatiti svojo prehrano. Veliko tega vitamina je v ribah, govejih jetrih, jajčnem rumenjaku, v nekaterih gobah, kvasu in v mlečnih izdelkih.
