Premik ure lahko močno vpliva na zdravje, storilnost je manjša

V noči na nedeljo bomo spet premaknili kazalce na uri, saj se bo začel poletni čas. Mnogi psihologi in strokovnjaki za spanje pravijo, da se večina ljudi težje prilagodi spomladanskemu premikanju kazalcev, saj nam vzame uro spanja – v nedeljo se kazalci z druge premaknejo na tretjo uro. Raziskave so pokazale, da lahko premik ure izzove težave z notranjo uro, ki nadzoruje ritem spanja in vpliva na raven energije.

Motnje spanja lahko vodijo v povišan tlak in slabše mentalno zdravje, oba simptoma pa sta dejavnika tveganja infarkta in možganske kapi. Neka ameriška študija je pokazala, da je prvi ponedeljek po premiku ure verjetnost infarkta večja za do 25 odstotkov v primerjavi s preostalimi ponedeljki v letu. In nasprotno: verjetnost infarkta se zmanjša za do 21 odstotkov prvi ponedeljek potem, ko se vrnemo na standardni čas.

Manjša storilnost, več nesreč

Nekatere druge raziskave so pokazale, da se v dnevih po premiku ure naprej poveča število prometnih nesreč, ki naj bi bile najverjetneje posledica utrujenosti in nenaspanosti. Večje je tudi število poškodb na delovnem mestu, manjša je storilnost.

Premik kazalcev naprej je psihofizični stres za organizem, spremembe zlasti težko prenašajo kronični bolniki, starejši in otroci. Ko govorimo o (ne)naspanosti, so zlasti ranljiva skupina srednješolci: prilagajanje na premik ure in zgodnje vstajanje jim otežujeta bioritem. Raziskava iz leta 2015 je pokazala, da prehod na poletni čas pri najstnikih vodi v neprespanost, počasnejše reakcije in tudi manjšo koncentracijo, slabše pomnjenje.

Da bi čim bolj omilili negativni vpliv, se v naslednjih dneh izogibajte vsemu, kar vam povzroča stres in nelagodje, zmanjšajte količino kave in cigaret ter jedilnik obogatite s svežim sadjem in zelenjavo; lažja hrana bo prebudila organizem in ga povrnila v ravnovesje. In pazite na higieno spanca: spalnica naj bo temna in hladna, vsaj uro prej pa se izogibajte izpostavljenosti modri svetlobi (pametni telefoni, tablice).