Prenovljeni kranjski Prešeren

Kranj je tudi Prešernovo mesto, saj je pesnik tu živel in delal kot odvetnik. V mestu ni bil prav dolgo, le dve leti in pol, saj ga je še v zrelih letih prehitela smrt. V času zaprtja prostorov so v Gorenjskem muzeju poskrbeli za povsem na novo zastavljeno stalno razstavo v Prešernovi hiši v Kranju. Kustos razstave Gašper Peternel pravi, da je France Prešeren prispel v Kranj 5. septembra 1846: »Za potrebe bivanja in dela je najel celotno prvo nadstropje Mayerjeve hiše. S seboj je pripeljal sestro Katro in pisarja Andreja Rudolfa, nezakonskega sina prijatelja Andreja Smoleta. V delu hiše, obrnjenem proti Mestnemu trgu, si je uredil stanovanje, na drugi strani hiše pa pisarno za opravljanje odvetniškega poklica.«

Prešernova spalnica in pisarna sta tudi na novi razstavi poudarjena prostora, saj je v teh sobah predstavljeno originalno pesnikovo pohištvo in ambient. »Ko se po stopnicah dvigamo v razstavne prostore, nas nagovori pesnikov portret,« dodaja Peternel. »Podoba Prešerna ni znana, saj se ni hotel upodobiti. Najrazličnejše interpretacije umetnikov mu pripisujejo različne identitete. Do njegove spalnice se prebijemo skozi Katrino sobo, kjer je pesnik z izbranimi predmeti predstavljen kot ključni umetnik slovenske romantike ter vodilna družbenokritična osebnost 30. let 19. stoletja.«

Razstava je opremljena z likovnimi poudarki ter kompozicijami umetnika Andreja Štularja, ki je ambientu dodal tudi nekaj dramaturške napetosti. Vizualno spremljavo Prešernovih pesmi dopolnjuje tudi glasbena z možnostjo poslušanja uglasbene poezije popularnih slovenskih izvajalcev.
»Prešeren je v 40. letih doživljal številne življenjske krize in ustvarjalni zaton,« še pove kustos razstave.


»Kljub temu je njegov pesniški genij prepoznal dr. Janez Bleiweis in njegove pesmi objavljal v časopisu Kmetijske in rokodelske novice, časopisu, ki je po Kranjski čbelici iz začetka 30. let prvič postavljal poezijo na prvo mesto pri izgradnji narodne identitete. France Prešeren in Janez Bleiweis danes veljata za ključni osebnosti narodnega prebujanja sredi 19. stoletja. Poezije so steber slovenstva in na ta način izpostavljene kot ključna muzealija Rudolfove sobe in razstave na splošno.« Prostor pred Prešernovo pisarno, kjer sta se po Katrinih besedah pisar Andrej Rudolf in Primož Soklič ob pesnikovi odsotnosti preveč posvečala zabavnemu kartanju, je po novem posvečen slovenskim pesnikom – Prešernovim nagrajencem. Prikazan je tudi izjemen vpliv Prešernovega kulta na najrazličnejša področja družbenega in ustvarjalnega življenja vse do danes.

Hiša, v kateri je prebival in delal France Prešeren, je sestavljena iz dveh delov s skupnim dvoriščem. Gradnja stavb datira v čas pozne gotike, v 17. stoletju pa sta bili povezani v enotno stavbo z lesenim hodnikom, kar dokazuje ohranjen konzolni zaključek. Po požaru leta 1811 je bil lesen hodnik nadomeščen z arkadnim hodnikom. V letih 2000 in 2001 je bila hiša generalno prenovljena.


V pritličnih prostorih Prešernove hiše, kjer je galerija, poteka pestra razstavna dejavnost. Ob obletnicah pesnikovega rojstnega dne in smrti se iz leta v leto vrstijo razstave, ki so povezane z njegovim življenjem in delom ter njegovim imenom.

Spominski muzej je bil za javnost odprt 8. februarja 1964. V Kranju lahko obiščete tudi Prešernov gaj, kjer je pokopan, in gledališče, poimenovano po njem.