Prevelik vrt je za začetnika breme

Pomlad je za prvim vogalom, dan je vse daljši in sonce čedalje močnejše in vrtičkarje že srbijo prsti, komaj čakajo, da se zapodijo med gredice. O urejanju terase ali balkona razmišljajo tudi tisti, ki živijo v bloku, vse več pa je tudi takih, ki bi radi najeli urbani vrtiček. Vrt ni le prostor, kjer pridelamo zelenjavo, temveč je tudi kraj za sproščanje, počitek in užitek. Tisti, ki že dolgo vrtnarijo, ne potrebujejo veliko nasvetov, začetniki pa imajo seveda milijon vprašanj. Kako se lotiti priprave gredice? Kako velika naj bo in kje naj bo? Kdaj začeti sejanje in sajenje, katere rastline izbrati in kako zanje skrbeti, to so najpogostejša vprašanja, s katerimi se srečujejo.


Najpomembnejše je načrtovanje vrta, najprej se moramo odločiti za koncept: bomo gojili zelenjavo, dišavnice, vsega po malem in še kakšno cvetočo rastlino povrhu? Cvetje ima na vrtu pomembno vlogo, saj pozitivno vpliva na nas in obenem pritegne čebele, metulje. Če bomo gojili zelenjavo in zelišča, izberimo tisti del vrta, kjer je največ sonca, zavarujemo ga pred močnim vetrom, morda celo ogradimo in tako zavarujemo pred zajci in srnami.


Zdaj določimo velikost, za popolne začetnike bosta dovolj dve manjši gredici, veliki le šest kvadratnih metrov, gredice naj ležijo v smeri vzhod–zahod, in določimo, kaj bo na njih raslo.

Vrt najprej prekopljemo. Če začenjamo z ničle, torej s trate, bo šlo dokaj preprosto: površino, na kateri bomo imeli vrt, obložimo z debelo plastjo lepenke in obtežimo. Trava bo brez svetlobe odmrla, pa še deževniki nam bodo pomagali, saj bodo vse odmrlo rastlinje presnavljali in obenem rahljali zemljo. Čez čas bomo zemljo še zrahljali z vilami, prezračili in potresli s kompostom. Vedeti je treba, da manjše seme potrebuje fino strukturo zemlje, zato debelejše grude zdrobimo in pograbimo. Tako pripravljeno gredo zasejemo.
 

Od solate do redkvice

Če so tla dovolj topla, prve setve opravimo že konec marca, večino pa aprila in maja. In kaj bomo začetniki sejali? Tisto, kar nam pri vzgoji ne bo delalo večjih težav in nam vzelo volje in veselja. Solato, na primer. Zgodnje sorte potrebujejo za kaljenje le pet Celzijevih stopinj, idealna temperatura je med 15 in 18 °C; ker hitro kali in raste, ne posejemo vsega semena hkrati, pač pa postopoma, da jo bomo lahko ves čas trgali. Najprimernejše so rozetaste sorte, ki ne delajo glav, ampak poganjajo liste navzven; obiramo zunanje liste, srček pa raste naprej.

Za začetnike je primeren tudi drobnjak. Posadimo ga v kot gredice in v slastnih listkih bomo uživali leta, drobnjak je namreč trajnica, ki bo odlično uspevala tudi v lončkih. V prvem letu ne bo cvetel, v drugem letu pa nas bodo razveselili vijolični cvetovi. Drobnjak je odporen proti nizkim temperaturam in zlahka prenese ostre celinske zime. Na vrtu nikakor ne gre brez peteršilja, ki zagotovo velja za najbolj priljubljeno zelišče. Več vrst peteršilja obstaja, posadite lahko tako kodrolistnega kot navadnega. Tudi tega je mogoče gojiti v loncih, le dovolj velikega je treba izbrati. Posadimo še baziliko, a ne v času, ko še obstaja nevarnost pozebe.


Prvi sadež pomladi in obenem tudi edini, ki ima semena na površini ploda, je jagoda. Najlaže je začeti s sadikami, ki jih je mogoče kupiti v vsaki vrtnariji, najbolje je izbrati mesečne jagode, ki rodijo večkrat, sijajne so tudi gozdne. Zemlja, v kateri bodo rasle, naj bo nekoliko bolj kisla ter bogata s humusom. Pazimo, da bo ves čas vlažna, v začetku poskrbimo tudi za redno dognojevanje, uporabimo ekološko tekoče gnojilo. Le kdo ne mara redkvic in njihovega malce ostrega okusa? Najhitreje bodo rasle pri temperaturi okoli 17 Celzijevih stopinj; rade imajo vlažna, lahka, humusna tla. Marec je pravšnji za sejanje redkvic, vzklile bodo že po petih dnevih, od sejanja pa do pobiranja prvih plodov bo minil mesec dni. Kdor ima rad pekoče, bo posadil feferone, saj jih je lahko gojiti, ujemajo se tako s solato kot redkvico in drobnjakom.


Da bodo rastlinice rasle v ravni vrsti, si pomagamo z dvema paličicama, na kateri napnemo vrv, ob tej pa z motiko, na primer, potegnemo brazdo, v katero bomo sejali ali sadili. Vrsto potem zasujemo z zemljo, ob gredico pa zapičimo označevalec, na katerega zapišemo, kaj smo sejali, načrt zapišemo in zarišemo v t. i. vrtnarski dnevnik, da bomo prihodnjo sezono laže upoštevali kolobar. Gredico prekrijemo z vrtnarsko kopreno in obvarujemo pred morebitno naglo ohladitvijo in ne pozabimo na zalivanje, kar je predvsem pomembno v začetku rasti in tudi obdobjih brez dežja.