RAJ DOMA

Preverimo kaljivost semen

Ali so še dobra, je dobro preveriti, še preden se lotimo vzgoje sadik; če so stara eno leto, nam ni treba skrbeti, zlasti če so v prejšnji sezoni dobro klila.
Fotografija: Test lahko naredimo s substratom ali papirnatimi brisačkami in folijo. FOTO: Emilija Randjelovic, Getty Images
Odpri galerijo
Test lahko naredimo s substratom ali papirnatimi brisačkami in folijo. FOTO: Emilija Randjelovic, Getty Images

Če želimo letošnjo sezono uživati v domačih pridelkih z vrta, ob tem pa sami vzgojiti še sadike, bo treba pohiteti. Okrog 15. februarja je namreč ravno pravi čas, da večino njih začnemo kaliti, prej pa je dobro preveriti, ali so semena še dobra. To še posebno velja v primeru, da nam jih je kaj ostalo iz preteklih let. Če so stara eno leto, nam ni treba skrbeti, še zlasti če so v prejšnji sezoni dobro klila in je bil pridelek kakovosten. Tudi po dveh letih bo dobra večina semen čebule, pora, korenja in peteršilja, po tri leta običajno zdržijo semena fižola, graha, kumar, bučk, melon, solate, blitve, špinače, zelja, paradižnika, paprike, jajčevcev in redkvic.

Semen ne pozabimo označiti. FOTO: Arinahabich, Getty Images
Semen ne pozabimo označiti. FOTO: Arinahabich, Getty Images

Med dve brisački

Kljub temu je kaljivost semen bolje preveriti, preden se sejanja lotimo zares, da ne bo pozneje slabe volje in nepotrebnega hitenja. Tudi kakovost tistih semen, ki jih bomo posejali pozneje neposredno na prosto, je dobro preveriti že zdaj, tako bomo imeli v primeru, da ne bodo dovolj dobro in hitro kalila, dovolj časa, da si priskrbimo nova. Test kaljivosti je preprost, pravzaprav enak kot priprava na setev. Od vsake vrtnine vzamemo nekaj semen, zgolj eno ne bo dovolj, saj vsa, naj bodo še tako kakovostna, ne bodo vedno vzklila, jih položimo na vlažno papirnato brisačko, pokrijemo z drugo vlažno brisačko, vse skupaj ovijemo s prozorno folijo, ki bo pomagala zadrževati vlago, in postavimo na toplo mesto.

Ne kalijo vsa enako hitro. FOTO: Fotoduets, Getty Images
Ne kalijo vsa enako hitro. FOTO: Fotoduets, Getty Images

Čez nekaj dni, med tri in pet, denimo, nato pogledamo, koliko semen je začelo kliti. Kadar iz večine kukajo mali zeleni kalčki, je s semeni vse v redu, če jih je pognalo le nekaj, pa je bolje kupiti novo zalogo. Da ne bi pozabili, kam smo položili katero, jih označimo. Lahko vsako vrtnino zavijemo v svojo brisačko ali na večjo s flomastrom narišemo kvadrate ter v vsakega zapišemo, katero seme je v njem. Upoštevati je treba tudi različne čase kaljenja posameznih rastlin. Manjša semena z mehkejšo ovojnico bodo vzklila prej, večinoma že po dveh dneh, kot denimo semena buč, bučk, melon, lubenic, fižola in graha. Ne glede na vrtnino pa bo deset dni povsem dovolj, da bi ugotovili, ali bo seme vzklilo ali ne, zato tista, ki po tem času ne kažejo nikakršnega znaka življenja, mirno zavržemo.

Domača semena so še vedno najboljša. FOTO: Steven Giles, Getty Images
Domača semena so še vedno najboljša. FOTO: Steven Giles, Getty Images

Test kaljivosti lahko opravimo tudi brez brisačk in folije, namesto njiju uporabimo substrat in toliko manjših lončkov, kot imamo vrst semen, saj bomo v vsakega posejali eno sorto. Substrat dobro navlažimo, po njem posujemo od pet do deset semen, jih zakrijemo z malce substrata, ponovno dobro poškropimo z vodo in postavimo na toplo mesto. Po približno petih dneh naj bi semena, ki so še uporabna, vzklila. Pazimo le, da jih ne zasujemo preveč, saj bo trajalo veliko dlje, da se bodo kalčki prebili skozi substrat in pokukali na plan. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije