KURILNA SEZONA
Preverite, kakšen način ogrevanja se najbolj splača
Marsikje se je že začela kurilna sezona; na voljo imamo pisano paleto energentov, vsak ima svoje pluse in minuse.
Odpri galerijo
Pred dnevi se je ohladilo na 10 °C in ponekod se je že začela kurilna sezona. Malce zgodaj, bi rekli, saj ogrevanje hiš in blokov navadno začnemo oktobra. A zaradi segrevanja ozračja nas vreme vse pogosteje preseneti. Če se na kurilno sezono nismo pripravili že poleti, je zdaj malce pozno. V prednosti in bolj brezskrbni so tisti, ki imajo ogrevanje bolj avtomatizirano.
Danes nam je za ogrevanje na voljo pisana paleta energentov, od električne energije, zemeljskega plina, utekočinjenega naftnega plina, peletov, sekancev do lahkega kurilnega olja in ne nazadnje drv. Vsak ima svoje prednosti in slabosti, če jih takole po principu zdrave pameti obravnavamo po vsaj treh ali štirih kriterijih; vstopna investicija, vzdrževanje, cena energenta in udobje. Seveda obstaja še peti kriterij, to je onesnaževanje okolja, ozračja.
Kurilno olje spada med fosilna goriva in je zaradi cene in dodatnega segrevanja ozračja danes nepriljubljeno. Trenutna nizka cena je zaradi koronavirusa res le trenutna. Kurilno olje tako kot gorivo v avtomobile v nekaj minutah natočimo v cisterno in prižgemo kadar koli. A je danes morda zanimivo le za kakšen oddaljeni vikend, pa tudi to ne, saj ga lahko elegantno nadomestimo denimo s pečjo na pelete.
Biomasno ogrevanje s peleti ali sekanci je zanimivo, a vsako v svojem okolju. Medtem ko so sekanci primerni za kmetije, kjer imajo svoj gozd in prostor za zalogovnik in ne nazadnje stroj za sekanje vrhovine, so peči na pelete izjemno primerne za ogrevanje hiš, manjših vrstnih hiš in stanovanj. Problem peletov je, da niso primerni za starejše generacije, vendarle je treba zalogovnik vsak drugi dan napolniti, torej dvigniti vrečo in stresti.
Daleč najbolj udobno v vseh pogledih je ogrevanje z zemeljskim plinom, pri čemer ne potrebujemo rezervoarja oz. zalogovnika, ampak plinski kotel, peč, ki jo lahko v primeru etažne centralne za stanovanje postavimo v kopalnico. Investicija v plinsko ogrevanje v družinski hiši je daleč najcenejša in se vložek tudi najhitreje povrne. Za ogrevalni sistem na pelete ali kurilno olje ali polena bomo odšteli dvakrat več kot za plinsko peč. Začetna investicija v toplotno črpalko pa je še večja. Za ogrevanje s plinom bomo na letni ravni odšteli toliko kot v primeru sistema na pelete, a je slednja investicija, kot rečeno, dvakrat višja. V primeru sekancev ali drv bomo plačali manj, a moramo imeti prostor. Tudi vzdrževanje plinskega sistema je med cenejšimi. In hkrati zelo ekološko in udobno, saj s pomočjo avtomatike natančno definiramo, kako in kdaj se bomo greli.
Danes nam je za ogrevanje na voljo pisana paleta energentov, od električne energije, zemeljskega plina, utekočinjenega naftnega plina, peletov, sekancev do lahkega kurilnega olja in ne nazadnje drv. Vsak ima svoje prednosti in slabosti, če jih takole po principu zdrave pameti obravnavamo po vsaj treh ali štirih kriterijih; vstopna investicija, vzdrževanje, cena energenta in udobje. Seveda obstaja še peti kriterij, to je onesnaževanje okolja, ozračja.
Kurilno olje spada med fosilna goriva in je zaradi cene in dodatnega segrevanja ozračja danes nepriljubljeno. Trenutna nizka cena je zaradi koronavirusa res le trenutna. Kurilno olje tako kot gorivo v avtomobile v nekaj minutah natočimo v cisterno in prižgemo kadar koli. A je danes morda zanimivo le za kakšen oddaljeni vikend, pa tudi to ne, saj ga lahko elegantno nadomestimo denimo s pečjo na pelete.
Investicija v plinsko ogrevanje v družinski hiši je daleč najcenejša in se vložek tudi najhitreje povrne.
Biomasno ogrevanje s peleti ali sekanci je zanimivo, a vsako v svojem okolju. Medtem ko so sekanci primerni za kmetije, kjer imajo svoj gozd in prostor za zalogovnik in ne nazadnje stroj za sekanje vrhovine, so peči na pelete izjemno primerne za ogrevanje hiš, manjših vrstnih hiš in stanovanj. Problem peletov je, da niso primerni za starejše generacije, vendarle je treba zalogovnik vsak drugi dan napolniti, torej dvigniti vrečo in stresti.
Daleč najbolj udobno v vseh pogledih je ogrevanje z zemeljskim plinom, pri čemer ne potrebujemo rezervoarja oz. zalogovnika, ampak plinski kotel, peč, ki jo lahko v primeru etažne centralne za stanovanje postavimo v kopalnico. Investicija v plinsko ogrevanje v družinski hiši je daleč najcenejša in se vložek tudi najhitreje povrne. Za ogrevalni sistem na pelete ali kurilno olje ali polena bomo odšteli dvakrat več kot za plinsko peč. Začetna investicija v toplotno črpalko pa je še večja. Za ogrevanje s plinom bomo na letni ravni odšteli toliko kot v primeru sistema na pelete, a je slednja investicija, kot rečeno, dvakrat višja. V primeru sekancev ali drv bomo plačali manj, a moramo imeti prostor. Tudi vzdrževanje plinskega sistema je med cenejšimi. In hkrati zelo ekološko in udobno, saj s pomočjo avtomatike natančno definiramo, kako in kdaj se bomo greli.