Pri kupovanju rabljenega vozila je dobro biti previden

Rabljena vozila so bila na slovenskem avtomobilskem trgu vselej pomembna kategorija. Medtem ko trg novih avtomobilskih izdelkov stagnira, se uvoz rabljenih vozil krepi; trenutno predstavljajo skoraj 42 odstotkov celotnega trga. Marsikdo opravi dober nakup, vendar ne vsi. Tržni inšpektorat zato opozarja, da je pri nakupu potrebna previdnost.

Pregled vozila je še kako smiseln

Na tržnem inšpektoratu dobijo veliko prijav v zvezi z napakami na rabljenih vozilih, ki se pojavijo kmalu po nakupu in so po mnenju potrošnikov vzrok za uveljavljanje pravic zaradi neskladnosti vozila. Pri tem pozabijo, da je vozilo staro npr. deset let ali več in ima prevoženih več kot 200.000 kilometrov. Pri oceni, ali gre za neskladnost vozila ali samo za normalno obrabo, je treba upoštevati tako njegovo starost kot tudi prevožene kilometre. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opozorili, da zakon o varstvu potrošnikov velja samo, kadar potrošnik kupi rabljen avtomobil od pravne osebe, ne pa tudi od fizične. Tam velja pravilo videno-kupljeno.

Na inšpektoratu ugotavljajo, da bi potrošniki določene lastnosti vozila in napake lahko odkrili s skrbnim pregledom in preizkusom tega že pred nakupom (denimo nedelovanje klimatske naprave). Prodajalec namreč ne odgovarja za napake, ki nastanejo pri običajni rabi stvari ali zaradi pomanjkanja lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane, če so bile ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane. Rabljeni avtomobil je pred nakupom smiselno pregledati pri AMZS ali pooblaščenem serviserju; strošek pregleda je zanemarljiv v primerjavi z morebitnimi kasnejšimi težavami.

Preglejte listine in podatke

Inšpektorat še opozarja, da naj bodo kupci pozorni na listine, ki so priložene vozilu. Iz homologacijske listine oziroma »potrdila o skladnosti« je razvidno, ali ga je izdal pooblaščeni zastopnik za to znamko vozil v Sloveniji ali pa tehnična služba kot strokovni organ v postopku posamične odobritve vozila pri posamičnem »uvozu« vozila iz tujine. V prometnem dovoljenju pazimo na rubriki »datum prve registracije vozila« in »datum prve registracije v RS«. Če datuma nista enaka, pomeni, da je bilo vozilo najprej registrirano v tujini in so ga kasneje pripeljali v Slovenijo.

Pomembna je tudi servisna knjižica, v kateri so vpisani podatki o servisih, ki so jih opravljali prejšnji lastniki vozila. To je pomembno za oceno, ali števec prevoženih kilometrov kaže dejansko stanje. Na inšpektoratu ugotavljajo, da trgovci kupcem pravijo, da ima vozilo servisno knjižico, a da je prejšnji lastnik še ni izročil. Po nakupu pa je z različnimi izgovori ne dostavijo, ker pač ne obstaja. Zato na inšpektoratu svetujejo, da pred nakupom rabljenega vozila vztrajamo pri predložitvi servisne knjižice in/ali drugih obljubljenih listin.

Na spletni strani Avtolog lahko na podlagi številke šasije (VIN) dobite podatke o stanju kilometrskega števca in lastnikih, ko je bilo vozilo na tehničnem pregledu v Sloveniji. Na spletnih straneh autoDNA, Eurotax in drugih pa za plačilo lahko pridobite zgodovino vozila, zabeleženo v raznih evidencah.

Pri vozilih, ki so bila rabljena kupljena v drugi državi, je treba pred registracijo v Sloveniji pri finančni upravi vložiti zahtevek za plačilo davka na motorna vozila (DMV). Vsi registrirani uporabniki portala e-Davki lahko preverijo z vpisom VIN-številke vozila, ali je bil DMV plačan.