Pridi, zima: na travnikih namesto snežnih krp cvetoče marjetice
Čeprav januar v dolgoletnem povprečju velja za najbolj mrzel mesec, v zadnjih letih izgublja to svojo lastnost. Že prvi dan novega leta je postregel z rekordno toploto, zjutraj je bilo zelo toplo, v Dobličah pri Črnomlju je bilo 15,2 °C, v Kočevju in na Ptuju 13,8 °C, v Celju in Rogaški Slatini 13,2 °C, v Litiji 13 °C.
Januar sicer velja za najbolj mrzel mesec, a v zadnjih letih izgublja to svojo lastnost.
Čez dan so se temperature zraka povzpele na 19 °C v Dobličah pri Črnomlju, v Murski Soboti 17 °C, v Bohinjski Češnjici do 15,7 °C. Podobne razmere so vladale tudi lani, prav tako so se začele v zadnjih dneh decembra 2021, prvi dan novega leta pa je bila najvišja temperatura izmerjena v Postojni (15,4 °C), Črnomlju (17,0 °C), Murski Soboti (14,2 °C) in Lescah (12,9 °C). Drugi dan leta je bila najvišja temperatura v januarju 2022 izmerjena na Kredarici, ogrelo se je na 8,4 °C. Tudi letos je bilo v visokogorju v prvih dneh zelo toplo.
Krti so v iskanju hrane živahni podnevi in ponoči.
Vendar je iz lastnosti preteklih zim mogoče razbrati, da zimske razmere še lahko pridejo, s tem pa tudi katere druge nevšečnosti. Zima 2013/14 je bila najprej precej mila in topla, prvi sneg je zapadel šele v zadnji dekadi januarja in se obdržal le nekaj dni, nato je žal sledil izjemen žled. V sezoni 2015/16 je konec aprila po mili zimi prinesel sneg in hudo pozebo. Tudi zima 2017/18 je bila mila do konca januarja, februarja pa je pogosto snežilo in ponekod zapadlo več kot pol metra snega. Konec februarja in v začetku marca je bilo zelo mrzlo. Leta 2019/20 je bila prav tako mila in zelo suha zima brez snega, marsikje so ostali brez enega samega dneva s snežno odejo. Zima 2020/21 je bila že četrta zapored s povprečno temperaturo zraka nad normalo; nadpovprečno topli so bili vsi trije zimski meseci, najmanjši odklon je bil januarja, največji pa februarja. Zimo 2020/21 je zaznamovalo več nadpovprečno toplih in nadpovprečno hladnih obdobij s hitrimi prehodi.
Zmeda v spanju
Toplota zraka in tal v nižinah brez snega drami prve spomladanske rastline. Ponekod že stikajo glave telohi, zvončki, na travnikih se namesto snežnih krp pojavljajo cvetoče marjetice, rumeno se nasmihajo trobentice, v gozdu se odpirajo prvi brsti borovnic. Tudi leska kaže znake prvih rastnih premikov, kar je glede na njeno zgodnost cvetenja že dokaj pogost pojav v zadnjih letih. Nadpovprečne temperature zraka sprožajo fotosintetske procese tudi pri kmetijskih rastlinah, na primer oziminah, porabljajo se zaloge ogljikovih hidratov, ki zmanjšujejo odpornost posevkov proti morebitnim nizkim temperaturam zraka v nadaljevanju zime.
Januarja je čas za razmislek, kako bomo oblikovali vrt v naslednji sezoni, za pregled katalogov semen in novo znanje o vrtnarjenju. Treba je razmisliti o razporeditvi rastlin, gnojenju in kolobarju. Pri slednjem je treba upoštevati, da imajo vrtnine različne potrebe po hranilih. Listnate vrtnine zahtevajo veliko dušika, plodovke imajo večjo potrebo po kaliju, fosforju, kalciju, gomoljevke ali korenaste vrtnine pa potrebujejo več kalija. Za majhen vrt je najbolj priporočljivo, da na isto površino uvrstimo rastline iz iste botanične družine čim pozneje, najbolje vsaj čez tri leta, pri križnicah, kot so zelje, ohrovt, cvetača, brokoli in druge, šele po petih letih, pri razhudnikih (paprika, paradižnik) lahko že po dveh . Priporočljivo je narediti analizo tal, da jih ne bomo preveč, premalo ali po nepotrebnem gnojili. Za jemanje vzorcev se je treba primerno poučiti ali prositi za pomoč kmetijske svetovalne službe. Če imamo rastlinjak, januarja že lahko posejemo vsaj grah in bob, malo kasneje tudi redkvico, solate ter rukolo in motovilec.
V toplih dneh so aktivne tudi živali. Če so temperature tal v nižinah med 5 in 10 °C, v njih zelo aktivno rudarijo krti. Ti so v iskanju hrane živahni podnevi in ponoči, kar lahko opazujemo v številnih krtinah, ki nastajajo z izjemno hitrostjo. Sistem rovov, ki je lahko dolg tudi več kot 50 metrov, opremi z votlinami, krtine so izrinjen odvečni material. Za zimo pripravi hrano v votlinah, večinoma so to deževniki in druge žuželke. Je pa zanimivo, da enakomerno odmeri čas, ko rije po rovih in počiva. Na dan zaužije za lastno težo hrane.
Krt ima pomembno vlogo pri prezračevanju in delno tudi pri nastajanju tal. Pogosto se nad njim jezimo, saj oblikuje krtine in povzroča težave na trati ali travniku, vendar naj nas njegova prisotnost veseli, saj pomeni, da so tla bogata, obenem pa poje številne škodljivce v tleh. Pametno je potrpeti, da opravi svoje poslanstvo.
